Andreja Gregorič Berdajs: Problem RTV Slovenija je samozadostnost – po razmišljanju so ostali v osemdesetih

Andreja Gregorič, Vipavka iz Prvačine, je po srcu novinarka. Prve izkušnje je že v srednji šoli nabirala na lokalni televiziji, nato kratek čas na radiu Aktual, večino svoje kariere pa je ustvarila na RTV Slovenija, kamor je po spletu okoliščin prišla prek avdicije. Tam je vztrajala petnajst let, do lanskega novembra, ko se je lotila novih profesionalnih izzivov, postala je namreč urednica na Svet24TV – radiovizije, kjer pravijo, da ustvarjajo radijske novice, ki jih lahko gledate.
Javnosti je postala bolj znana, ko je prevzela vlogo voditeljice Panorame ter ko se je javno razpisala o žaljivkah, preziru, zavajajočih interpretacijah in žaljivih komentarjih, ki so jih bili s strani nekaterih sodelavcev deležni ustvarjalci Panorame. V lanskem letu je stopila tudi v zakonski stan.
Novinarska pot vas je vodila po različnih medijih, od radia do televizije. Kje ste bolj doma, na radiu ali na televiziji?
V zadnjem času sem se umaknila za kamero. V tem obdobju mi enostavno to bolj ustreza. Raje se ukvarjam z vsebino. Golo branje novic sem prerasla, v tem ne vidim več pravega izziva. Kar pa ne pomeni nujno, da je to umik za vedno.
Na RTV Slovenija ste prišli z avdicijo in se nato tam razvijali petnajst let. Kako bi opisali to desetletje in pol, za katerega ste ob odhodu zapisali, da je bilo plodno?
RTV Slovenija mi je res dala veliko. Neka tiha želja, lahko bi rekla celo sanje, so vedno bile v meni, da bom nekoč delala za RTV in na srečo so se stvari tako »poklopile«, da se je to tudi zgodilo. Ne le zgodilo, hvaležna sem, da sem lahko izkusila praktično vse, kar lahko RTV Slovenija ponudi.
Bila sem novinarka, voditeljica, urednica, pripravljala sem dokumentarne in komentatorske oddaje. Preizkusila sem se praktično v vseh zvrsteh. In prav v tem vidim dodano vrednost televizije, za kar sem izjemno hvaležna. Čeprav sem imela tudi izkušnje pred tem, lahko rečem, da me je naredila RTV.
Prav zato mi je še toliko težje pri srcu, ko opazujem, kaj se zdaj dogaja na RTV, ki je vedno veljala za valilnico kadrov. Vsaj včasih je bilo tako, da če si želel kaj postati v medijskem prostoru, ti je to omogočila RTV. Zdaj pa se mi zdi, da se ta njena vloga izgublja.

Kaj ti da ta valilnica kadrov? Katere izkušnje lahko dobiš samo na RTVS?
Ko sem prišla, je bil velik poudarek na govornem izobraževanju. Sama sem imela tega nekaj že od prej, ampak tukaj se na tem res veliko dela, in to načrtno. To se mi zdi zelo prav.
Osebno imam veliko afiniteto do jezika in zato sem se tudi angažirala, da sem do vseh teh izobraževanj prišla. To je res velika dodana vrednost. Ne le na jezikovnem področju, ampak tudi glede nastopanja pred kamero, prezence, dihanja … Tako celovito to izobraževanje, kolikor mi je znano, ponuja samo RTV Slovenija.
Pravite, da vas žalosti, ko gledate trenutne razmere na RTVS. Kako gledate na trenutne razmere?
Tukaj je toliko stvari, da ne vem, če imava dovolj časa za vse.
Sprašujem se, kako je mogoče, da je neka kontinuiteta upravljanja ta naš medijsko-kulturni zaklad pripeljala do te točke, kjer je zdaj. Kako to, da ni bilo nekega skupnega zavedanja, da je treba to ne le ohraniti pri življenju, ampak jo tudi gojiti in vanjo vlagati. Ne mislim samo finančno, ampak tudi z drugih vidikov.
Sama sem vedno govorila, da mi je vseeno, kdo je v vodstvu, dokler bom lahko delala to, kar mislim, da je prav, in se osebnostno in karierno razvijala. Ampak ko si enkrat tako vpet v to kolesje, ti tudi za to ni več vseeno. Spoznaš, kakšni so gabariti, po katerih se lahko gibaš, kako funkcionirajo stvari.
Moti me, da trenutno ni povsem nobene vizije. To me je resnično začelo moriti. Pogrešam vizijo, kakšno televizijo bi radi imeli.
Še večji problem pa je ta izjemna samozadostnost v hiši. Nezmožnost sinhronizacije notranjih pričakovanj – torej tistih, ki ustvarjajo program, in pričakovanj gledalcev. Ta samozadostnost onemogoča videti in slišati, kaj javnost od nas pričakuje.
Če vzamem za primer dnevne informativne oddaje. Obstaja strokovno določen uredniški model razvrščanja novic. Tukaj pa sem dobila občutek, da se k temu pristopa na način, kaj naj bi mi želeli povedati javnosti, ne pa odgovarjati na to, kar javnost zanima. Potem je tukaj še okostenel pristop, ko se obnašamo, kot da je TV Dnevnik prva informacija v dnevu, ki jo bo človek videl. S tem razmišljanjem je televizija ostala v osemdesetih, morda v začetku devetdesetih, ko je bila RTV Slovenija dejansko edina televizija. Ni zavedanja, da ljudje spremljajo novice prek različnih medijev in večerni dnevnik ni prva informacija, ki jo dobi gledalec. Da ne govorim o grafični podobi, ki je tudi ostala v času.
Kako so se razmere na televiziji spreminjale tekom 15 let, ko si bila na javni televiziji?
Kar sem opazila, in to me je tudi dokončno prepričalo, da je čas za nekaj drugega, je bil občutek, da se nič ne da. Ko predlagaš kakšno spremembo, vidiš kakšne nove rešitve, je odgovor vedno, da se ne da, ni mogoče. Vse je ukalupljeno, okostenelo.
Spoznaš gabarite, po katerih se lahko gibaš, in kaj ti je omogočeno in se odločiš, ali ti to ustreza ali ne.
Je torej to postala televizija za povprečneža, ki se umesti v kalup in ne razmišlja več o razvoju in napredovanju?
Verjetno je to dokaj točna ocena. Ljudje se sprijaznijo, da tako in vse skupaj pade v prosti tek.
Spremljala sem, kaj je ob odhodu povedal odstopljeni član uprave [Simon Kardum, op. a.], in se z njim precej strinjam. Tukaj ni želje po spremembah, kar me žalosti. To je tista vizija oz. odsotnost te, o kateri sem govorila.
Pred dnevi smo lahko spremljali vaše kolege s Panorame, ki so jih poslali na čakanje, jim zablokirali službene kartice, jim omogočili dostop do delovnega mesta. Kako kot nekdanja sodelavka Panorame gledate na to dogajanje?
Bila sem šokirana. Iskreno. Mislim, da je bil to tudi namen tega ukrepa – pritisk na ljudi in jasno šikaniranje, lahko bi rekla celo zavestno povzročanje stiske ljudem. O namenu pa lahko samo ugibam.
Ob odhodu ste zapisali, da odhajate z lepimi spomini, bogatim naborom izkušenj, da ste hvaležni za priložnosti, ki vam jih je dala ta hiša in da zavračate očitke o mobingu, ki so jih navajali nekateri mediji. Hkrati smo lahko spomladi 2022 brali izpoved o žaljivkah, preziru, zavajajočih interpretacijah, žaljivih komentarjih. Kako gre to skupaj? So se žaljivke kasneje unesle?
Dejstvo, da so petnajst ljudi poslali na čakanje, pove vse o tem, kakšen je bil odnos do niti ne te oddaje, ampak predvsem do ljudi, ki so jo ustvarjali. To me najbolj boli. Osebno so mi zelo pomembni človečnost, odnosi. Televizija je pač timsko delo.
Glede mojega zapisa o žaljivkah pa me žalosti, da je bil zlorabljen. Iz odnosa, ki se je izkazoval do takrat še pripravljajoče se oddaje, se je v javnosti ustvarjal vtis o tem, kakšna naj bi ta oddaja bila in kakšni naj bi bili mi, ki smo jo pripravljali. Kot posledico tega sem dobila kar nekaj neprimernih sporočil. Ustvarilo se je celotno izključujoče vzdušje, kar se je preneslo tudi izven RTV Slovenija.

Kakšni so bili odnosi znotraj ekipe Panorame in kakšni znotraj informativnega programa kot celote?
Mi smo bili majhna ekipa, ki je zelo dobro funkcionirala in smo se zelo dobro razumeli. Zelo me je veselilo, da so bili tam ljudje, ki so bili pripravljeni delati. Vsi smo imeli neki zagon in verjamem, da je to koga tudi motilo. V naši ekipi je bilo odlično vzdušje in z veseljem sem vsak dan prihajala v službo.
Drugi pa so nam ves čas jasno, včasih bolj posredno, včasih pa povsem neposredno dali vedeti, da se te oddaje noče. In žal tudi da se teh ljudi noče. To nam je oteževalo delo. Marsikaterega sogovornika smo težko dobili in tako težko vključevali določena mnenja. Tudi znotraj delovnega procesa je prihajalo do uporov. Nikoli znotraj novinarske ekipe, ampak širše.
Znotraj celotne strukture informativnega programa je bilo dokaj težko shajati, na drugih področjih v zavodu pa se to ni tako poznalo.
Ustvarjalci Panorame ste bili precej raznoliki po karakterjih, prepričanjih svetovnem nazoru, zdi pa se, da so vas skušali metati v isti koš, češ da ste neki janšisti, ki naj bi jih bilo treba očistiti. Pa je šlo za ljudi z dolgo kariero na RTV Slovenija in brez povezave z Janezom Janšo. Kako razumete trenutno dogajanje in obljubo Roberta Goloba, da bo očistil RTV Slovenija t. i. janšistov?
Zdi se mi, da te izjave spadajo v drug čas, ko so se izvajale čistke in podobno.
Glede metanja v isti koš je pa tako. Govorili so, da smo bili vsi pripeljani z nekim namenom. Ampak jaz sem imela pred Panoramo že 13 let podlage dela na RTV Slovenija. Nekaterim gre v nos, češ da so ljudje dobili boljše pogodbe in pogoje dela kot tisti, ki so na televiziji že dalj časa in da so bile te pogodbe predobre za svoje kompetence. Ker poznam, kakšno delo so delali ljudje na Panorami, lahko tudi to označim kot deplasirano označbo. Se pa strinjam, da je marsikdo na televiziji podplačan.
Očitek je bil tudi, da so prihajali kar neki ljudje z ulice. Tudi to ne drži. Bila je avdicija, prek katere se je izbralo tri ali štiri sodelavce, ki so bili tekom dela na RTV Slovenija tudi ustrezno izobraženi. Panorama jih je vsaj začetno izdelala in zdaj so vsi sposobni samostojno delati. Nekateri zdaj tudi delajo v dnevno-informativnem programu.
Enostavno smo bili mešanica različnih ljudi in odločitev, da se kar tako 15 ljudi, brez individualne presoje, enostavno odreže, je pač nerazumna.
Pogosto smo poslušali, da je v informativnem programu pomanjkanje kadra. Da ni ljudi, ki bi v zadostni meri kvalitetno pripravljali informativni program in da je Panorama še dodatno zažrla v ta kader, hkrati pa vodstvo zdaj sporoča, da za te ljudi nima dela. To se zdi kontradiktorno.
Saj je, ja.
Je torej preveč dela ali kadra?
Delo zagotovo je. Tudi v dnevno-informativnem programu. Ko se pojavijo očitki, da je na RTV Slovenija preveč kadra, se začne gledati pri programu oz. njegovih ustvarjalcih. Nisem še zasledila, da bi se kdo spravil na skupne službe. Pa nas od dobrih 2.000 zaposlenih program ustvarja kakšnih 700.
Seveda so tudi skupne službe pomembne. Ampak imam občutek, da ko gre za reze, se vedno reže pri ustvarjalcih programa, ki se vsak dan, kdaj tudi po večkrat na dan, izkažemo s tem, kar delamo.
Novinarska združenja in sindikati so precej selektivni pri obrambi novinarske svobode, ko gre za eno ali drugo stran. V primeru vašega zapisa dogajanja na hodnikih in ko gledamo napotovanje ljudi na čakanje, se zdi, da ni ostrih odzivov, napovedi stavke, tiskovnih konferenc, kjer bi se novinarji zgroženi postavili za svoje kolege, kot v primeru STA ali janševih neprimernih tvitih. Kako razumete to?
Navzven se sicer kaže dvoličnost. Ampak po teh zadnjih potezah mislim, da obstaja notranja zgroženost. Zakaj se ne pokaže, težko odgovorim. Mislim pa, da določena kolegialnost vendarle obstaja in da je dokaj vsesplošno prepričanje, da to, kar se je zgodilo, ni prav, še posebej ne na tak način.
Če omenim samo blokirane kartice. Če je nekdo na čakanju na delo, mora priti v službo, če ga delodajalec vpokliče. Kako boš prišel, če imaš blokirano kartico? To je povsem kontradiktorno.
V drugem delu intervjuja z Andrejo Gregorič smo spregovorili tudi o tem, kako bi informativni program lahko izboljšali, političnih in drugih pritiskih ter o tem, kako gleda na poroko in izzive v prihodnosti.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Možganska kap

S protestom bodo opozorili tudi na nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač

33. svetovni dan bolnikov: »Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«

Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin

Vse javne stavbe v Žužemberku so porušili – 1945 (5. del)

V NSi so prepričani, da so spremembe kazenskega zakonika nujne

Nekaj gnilega je v slovenski šoli
Ekskluzivno za naročnike

Možganska kap

Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin

Vse javne stavbe v Žužemberku so porušili – 1945 (5. del)
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

20 komentarjev
Jože Kurinčič
"Ko sem prišla, je bil velik poudarek na govornem izobraževanju." Danes tega izobraževanja očitno ni več. Da je na TV SLO nekaj hudo narobe, se vidi po tem, da spiker, ki največkrat vodi Dnevnik, ne zna brati. Skoraj v vsakem stavku naredi kako stavčnofonetično napako: besede narobe naglasi, naglaša besede, ki ne smejo biti naglašene, ima napačne stavčne poudarke, dela odmore, kjer bi jih ne smel ... Ob tem pa se še čudno pači, da gledalec ne ve, kam bi ob tem gledal, da mu ne bi bilo zoprno; tudi neverbalno komuniciranje tega spikerja je sprto z vlogo vodilnega spikerja. In ob tem, ko vodilne kdo opozori na to anomalijo, pravijo, da nimajo več govornega izobraževanja, ker da ni denarja.
Jože Kurinčič
"Ko sem prišla, je bil velik poudarek na govornem izobraževanju." Danes tega izobraževanja očitno ni več. Da je na TV SLO nekaj hudo narobe, se vidi po tem, da spiker, ki največkrat vodi Dnevnik, ne zna brati. Skoraj v vsakem stavku naredi kako stavčnofonetično napako: besede narobe naglasi, naglaša besede, ki ne smejo biti naglašene, ima napačne stavčne poudarke, dela odmore, kjer bi jih ne smel ... Ob tem pa se še čudno pači, da gledalec ne ve, kam bi ob tem gledal, da mu ne bi bilo zoprno; tudi neverbalno komuniciranje tega spikerja je sprto z vlogo vodilnega spikerja. In ob tem, ko vodilne kdo opozori na to anomalijo, pravijo, da nimajo več govornega izobraževanja, ker da ni denarja.
Jože Kurinčič
"Ko sem prišla, je bil velik poudarek na govornem izobraževanju." Danes tega izobraževanja očitno ni več. Da je na TV SLO nekaj hudo narobe, se vidi po tem, da spiker, ki največkrat vodi Dnevnik, ne zna brati. Skoraj v vsakem stavku naredi kako stavčnofonetično napako: besede narobe naglasi, naglaša besede, ki ne smejo biti naglašene, ima napačne stavčne poudarke, dela odmore, kjer bi jih ne smel ... Ob tem pa se še čudno pači, da gledalec ne ve, kam bi ob tem gledal, da mu ne bi bilo zoprno; tudi neverbalno komuniciranje tega spikerja je sprto z vlogo vodilnega spikerja. In ob tem, ko vodilne kdo opozori na to anomalijo, pravijo, da nimajo več govornega izobraževanja, ker da ni denarja.
Andrej Muren
Celotna slovenska družba je trenutno približno tam, kjer smo bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vzrok za to pa je dejstvo, da je mentaliteta Slovencev ostala na stopnji, kjer je bila v tistih letih. Ta mentaliteta se odraža na vseh področjih družbenega življenja. Zato imamo še vedno socializem v državi in močno jugonostalgijo.
Johan
Pa mende ja ni tast znani in razvpiti sindikalni Brdavs z železnic!?
To je sicer postransko in celo neumestno... Pogovor pa s strani simpatične novinarke sila korekten, kljub vztrajnemu napeljevanje izpraševalca, da bi (bolj) udrihala po RTV in nekdanjih sodelavcih.
MEFISTO
Johan, prjatu, premalo se oglašaš. Mefisto te ma' rad, ker v svojih komentarjih dosledno dokazuješ, da nimaš nikoli prav.
Johan
Mefi, prav bedno duhovičenje. Da se ti da, v tvoji častitljivi starosti!? Ampak, "vsako tele 'ma svoje vesel'e". In najbrž gre za orgaemični občutek, da izpo(pol)njuješ svoje desničarsko (nazadnjaško, klerikalno) poslanstvo. Res si đek! Zvezda portala!
AlojzZ
Kaj res ni novinarja, ki bi si upal napisati, da je RTV zelo močan detergent za masovno pranje možganov, ki ga uporablja oblast? No, po pojavi interneta se je njegova učinkovitost zmanjšala.
Johan
Lojze, nič ni narobe, da precenjuješ medije in njihov vpliv na tebe osebno. Zanimivo, da ravno desničarji trdite, kako usodna je njihova vplivnost. Če je resnično tako močna, se pravzaprav še čudim, da vas je še vedno toliko. Čeprav malo - in vse manj. Prav slednja ugotovitev bi veljala za potrditev, da imaš delno tudi prav. Delno zato, ker so pod vplivom medijev ravno takšni kakršen si sam. Če sklenem s sklepanjih in vplivnosti medijev, je zadnja konstataciji povezana z desničarjem in s vplivom Nore 24 TV nanj. Ta je zaznan, evidenten izpričan. Lahko ti naštejem kar precej tistih, ki posledice vplivov izkazujejo tudi na tem portalu.
pepe2
V komunizmu je bila vloga RTV jasna: njen namen je bil utrjevanje komunistične oblasti. Tega ni nihče skrival. Kadri so se vzgojili in indoktrinirali na FDV in drugih podobnih vzgojnih ustanovah, kjer so jih naučili, kdo so "naši", kdo niso naši, kako se poroča, kaj se pove in česa se ne pove. V komunizmu to ni bila nobena skrivnost.
Kaj se je po padcu komunizma spremenilo? Ne kaj dosti. Kadri na FDV in na RTV so ostali enaki. V 30 letih se je nazor in vzgoja, kako in kaj je treba "poročati", le malo ali nič spremenila. "Naši" so v medijski hiši ostali v veliki večini, ve se, katerih je "jebeno več" in kako se bo delalo in poročalo. Janša je sicer v ta ustaljeni red poskušal posegati, ne na najbolj primeren način. Prišlo je do trenj in do "razdora" med novinarji, ki niso bili več vsi enoumni in ker so imeli različne poglede in nazore. Janšev način morda ni bil najprimernejši, ampak trenja in nestrinjanja med novinarji pa bi v demokratični družbi morala biti del vsakega normalnega pluralnega medijskega kolektiva. S tem, da bi novinarji morali biti toliko profesionalni, da bi korektno prenašali en drugega in bi pač vsak od njih poročal malo iz svoje perspektive, gledalci pa bi posledično dobili celostno sliko.
Ampak ne, pri nas je šok ob takšni spremembi prevelik. Vzgoja je naredila svoje, stari režim je premočan. Zato smo se znova vrnili par desetletij nazaj.
Kdo bo sploh gledal tak program? Kdor želi resnice in objektivnega poročanja, gotovo ne. Podporniki "naših" bodo sicer sprva zadovoljni, dolgoročno pa ne bodo videli veliko interesa v spremljanju programa, ki bo cenena režimska propaganda in samohvala. Manjkalo bo nekaterih novic, določene teme bodo zakrite, in to se bo čutilo. Poročanje ne bo odražalo "pogleda skozi okno". Resnica vseeno več šteje kot samohvala in to bodo ljudje čutili.
Konkurenca se krepi. Že zdaj se ve in čuti, da se v konkurečnih medijskih hišah objavi marsikatera novica, ki jo vladni RTV ne želi objaviti. Država pa bo konkurenco zatrla le, če jo bo zakonsko prepovedala, kot v preteklem režimu. To pa bo težko narediti brez velikega pompa.
Johan
Oh, Pepe, ubogi Pepe, mamica ga je zaprla v omaro in meni je tako hudo!
Kraševka
pepe 2 Zelo dobro ste opisali - realen pogled na našo RTV. Bravo!
Dvomljivec
RTVS je predimenzioniran komunistični mastodont kot stavba in kot zatočišče KPJ-KPS družbenopolitičnih "delavcev" oziroma lenuhov. Nekoč je bila tudi brlog alkoholikov in spolnih predatorjev na vodilnih in vodstvenih mestih, lahko bi rekli tudi bunga-bunga center. Šef bunga bunga aktivnosti pa je bil veliki gobar in komunistični terorist Stane Dolanc. Ker je zaradi preobilja in oholost partijska deca in njihovi prijatelji postala sčasoma le še zadrogirana "avatgarda" imamo to kar imamo in imamo takšno Svobodo in nasilne skrajne levičarje, ki bi svojo zahojenost, odvisnost in nesposobnost radi pozdravili z enoumjem, terorjem ter umobolnimi spolnimi blodnjami in ostalimi izživljanji nad normalnimi državljani. Tudi mladi, ki ne vedo kterega spola so, ki podpirajo ogabni terorizem muslimanskih skrajnežev na bližnjem vshodu in malikujejo komunistične morilce bivše juge so strup, ki bo na koncu uničil EU, ter povzročil 3. svetovno vojno, ki se ji ni več mogoče izogniti, s tem pa bo tudi konec utopične električne solarizacije, bo pa nastopila doba drugačnega sevanja.
Kraševka
Dvomljivec, bojim se, da so vaši dvomi res ŽALOSTNA dejstva. Imam občutek, kot da je našo Nacionalko sedaj UGRABILA Levičarska-HUNTA. Vaša primerjava z BUNGA-BUNGA, pa je posrečena. Tako, da ni treba hoditi več v tujino, ampak imamo to kar doma. Pred več kot 20 leti, sem bila v UKC Ljubljana v sobi z nekdanjo UPOKOJENO novinarko DELA. Tudi ona je menila, da se na TV dogaja "veseljačenje", ki z resnim novinarstvom nima meje. Dejala je: "Na časopisu DELO, so bili pretežno RESNI novinarji, na TV, pa je odšlo veliko novinarjev, ki so raje imeli ZABAVO, kot resno delo". Vse to se je sedaj še bolj namnožilo, predvsem pa sedaj, ko so NASILNO PREVZELI v roke VODSTVO - samo SKRAJNI LEVIČARJI. Prav je, da glasno to povemo in istočasno zahtevamo pravo - SLOVENSKO Nacionalko!!!
rasputin
Kdo še gleda televizijo?!
Politično-informativni program je skrajno ideološko-interesno pogojen v korist levice in njene plenilske klientele ter kot tak negledljiv.
Večina ostalih oddaj lastne produkcije je takih, kot da jih debili delajo za debile. So dolgočasne in duhamorne kot čakanje v koloni, da se promet sprosti. Gledati jih, je muka.
Edino otroški program je najbrž otrokom še kar všeč, čeprav že tudi otroci raje brskajo po tablicah in računalnikih kot gledajo TV.
TV je samovšečna ostarela dama, ki je nihče več rad ne gleda, sama pa še vedno zase misli, kako je zanimiva in privlačna.
Govorjenje o neki neprecenljivi vrednosti javne TV, ki naj bi bila varuh kulturne dediščine in naj bi spodbujala domačo video produkcijo, je smešno. Arhiv, ki ga ima, lahko da na internet, da bo javno dostopen vsem, namesto da po kapljicah občasno kaj servira (ne)zainteresirani javnosti kot velik dosežek. POP TV z bistveno manj zaposlenimi ima menda več lastnega programa in več igranih video filmov lastne produkcije kot javna RTV z nekajkrat več zaposlenimi in neštevilnimi zunanjimi sodelavci.
Realist
Zelo dober komentar.
Realist
Veliko nas bojkotira gledanje rtv močvirja odkar je Martić and Company ukradel Rtv z nedemokratičnim zakonom. Z zakonom kolesarjata s stisnenjeno rdečo pestjo.
Napoved za RTV: množično bodo to ustanovo začeli zapuščati najbolj sposobni in kreativni sodelavci..
In Titanik se bo začel potapljati.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju.
Ljubljana
Zal bo.titanik ostal na povrsju. Ker pomaga komunistom da ostanejo.na oblasti. Samo pomislite kaksne.teme in kaksna vprasanja dpbiva SDS pred volitvami v t.im. soocenjih al kako ze recejo. Vprasanja z vsaj 5 lazmi, ki jih je nemogoce ovreci v tisti.minuti. in ocitek lazi obvisi na publiki, ki je pac nevedna.
Johan
Mar meniš, da bo odšel tudi Možina!? Praviš, da bodo odšli najbolj sposobni in kreativni sodelavci!? Pa, da vidimo, kaj, kdo in kdaj bo "žrtev" tvojega bojkota!?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.