Ankete: SD v vzponu, integracija beguncev v slovensko okolje ne bi bila uspešna

Kot smo ugotavljali že večkrat, je slovenske ankete potrebno razumeti bolj v kontekstu ustvarjanja, kot merjenja javnega mnenja, pri čemer ni nepomembno, katera agencija je izvajalec in kdo je njihov naročnik. Rezultati ankete na TV Slovenija in Dnevniku pritrjujejo tezi, ki se med analitiki pojavlja že nekaj časa, namreč da se za nov volilni spopad z Janšo rehabilitira stranka SD, katero naj bi naprej dodatno potegnila nova voditeljica Tanja Fajon. Poznavalci opozarjajo, da v tem kontekstu njeno fotografiranje z Milanom Kučanom na februarskih protestih v podporo beguncem nikakor ni naključje. Zanimiva je še ena podrobnost. Vzponu Fajonove na 2. mesto lestvice priljubljenih politikov oba medija dajeta pomembno težo, čeprav je razlika med njo in do sedaj drugo uvrščeno Bulčevo le 0,01 vrednosti povprečne ocene, kar med 700 anketiranci pomeni statistično povsem nepomembno razliko. Enaka razlika 0,01 se je v anketi Ninamedie že pojavila denimo marca 2014, ko je v pompozni medijski najavi najpriljubljenejšega politika v državi Boruta Pahorja po 13. mesecih z vrha zrinil ... Dejan Židan. Le dva meseca kasneje je Židan na vrhu stranke SD zamenjal Igorja Lukšiča.  Delo medtem svoje ugotovitve naslanja na anketni vzorec 400 vprašanih, kar ne dosega metodoloških meril reprezentativnosti, kar pri časniku bralcev ne opozorijo. Novinar Zoran Potič v podnaslovu zapiše, da dve tretjini vprašanih ne nasprotuje naselitvi beguncev v bližini svojega kraja, čeprav ga nekaj vrstic nižje demantirajo lastne številke. A izkušen novinar ve, da se večina bralcev članka ustavi že pri naslovu in podnaslovu, tekst pa preskočijo. Pri navajanju skrbi nad porastom "skrajne desnice", pridevnik kar izpusti, ko napiše, da: "imamo dobro tretjino anketirancev, ki zaradi vzpona desnice niso zaskrbljeni" Za nekoga malenkostne, zanemarljive podobnosti, ki pa pri javni interpretaciji rezultatov lahko prerastejo v pomembno manipulativno sporočilo.