Avgust prinesel 90 milijonov evrov presežka, proračunska luknja nad 1,2 milijarde

Državni proračun je avgusta po predhodnih podatkih Ministrstva za finance prvič letos izkazal občutnejše izboljšanje. Mesec je zaključil s približno 90 milijoni evrov presežka, kar je posledica izrazite rasti prihodkov. Kljub temu pa po osmih mesecih ostaja več kot 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar kaže, da fiskalni izzivi ostajajo veliki.

Prihodki poskočili, odhodki zmerni

Avgusta se je v proračun steklo nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov, odhodki pa so znašali približno 1,3 milijarde evrov. Medletno so prihodki zrasli za 251 milijonov evrov, odhodki pa za 58 milijonov evrov. Hitrejša rast prihodkov je tako omogočila zmanjšanje kumulativnega primanjkljaja za 94,3 milijona evrov.

Ministrstvo za finance ob tem poudarja, da je rast prihodkov povezana z »gospodarskim optimizmom ob delovanju in načrtih sedanje vlade«. Gre za njihovo oceno, saj v objavi ni podrobnejše razčlenitve, kateri davčni viri so avgusta najbolj prispevali k rasti.

Hitrejša rast prihodkov je tako omogočila zmanjšanje kumulativnega primanjkljaja za 94,3 milijona evrov.

Primanjkljaj po osmih mesecih: približno 1,23 milijarde evrov

Avgustovski presežek je nekoliko izboljšal letošnji proračunski rezultat, vendar proračun še zdaleč ni uravnotežen. Ob koncu julija je nakopičeni primanjkljaj znašal 1,321 milijarde evrov, po avgustovskem izboljšanju pa ga ministrstvo ocenjuje na okoli 1,23 milijarde evrov.

Podrobnih podatkov za obdobje januar–avgust ministrstvo ob objavi še ni predstavilo, zato bo natančnejša slika znana šele ob objavi celovitih mesečnih tabel.

Julija se je primanjkljaj povečal za 123,1 milijona evrov, avgusta pa se je prvič letos občutneje zmanjšal.

Načrt za leto 2026: 2,1 milijarde evrov primanjkljaja

Za leto 2026 je načrtovan proračunski primanjkljaj v višini približno 2,1 milijarde evrov. Po osmih mesecih je doseženih okoli 58 odstotkov načrtovanega zneska. Končni rezultat bo odvisen predvsem od:

• dinamike porabe v zadnjem četrtletju,
• prilivov iz DDV, dohodnine,
• davka od dohodkov pravnih oseb,
• ter obsega evropskih sredstev.

Javne finance pod pritiskom

Ministrstvo za finance je že julija poročalo, da je primanjkljaj po prvem polletju dosegel skoraj 1,2 milijarde evrov, kar je potrdilo trend visokih izdatkov in počasnejše rasti prihodkov v prvih mesecih leta. Avgust je tako prvi mesec, ki je prinesel opaznejše izboljšanje, a fiskalni izzivi ostajajo veliki.

Kaj pomeni avgustovski presežek?

Avgustov rezultat je pomemben predvsem zato, ker kaže, da se lahko proračunski tokovi v drugi polovici leta stabilizirajo. Vendar:

• presežek je mesečen, ne strukturni,
• prihodki so lahko sezonsko pogojeni,
• poraba se v zadnjem četrtletju običajno poveča,
• proračunska luknja ostaja velika.

Za trajnejše izboljšanje bo ključno, ali se bo rast prihodkov nadaljevala tudi jeseni, ko se tradicionalno povečajo izdatki ministrstev in občin.

Odgovornosti je na javnih financah

Avgustov presežek je dobrodošel signal, vendar ne spreminja dejstva, da Slovenija po osmih mesecih ostaja v globokem primanjkljaju. Vlada bo morala v prihodnjih mesecih pokazati, ali zna obvladovati porabo in zagotoviti stabilne prihodke, saj bo leto 2026 po načrtih zaključila z več kot dvema milijardama evrov minusa.