Primanjkljaj od poletja brez povečanja, Šircelj stavi na razbremenitev gospodarstva

Državni proračun je konec oktobra izkazoval približno toliko primanjkljaja kot ob koncu junija. Finančno ministrstvo s tem odgovarja na očitke o slabšanju javnih financ, minister Andrej Šircelj pa zagovarja razvojni pristop: ljudem in podjetjem pustiti več denarja ter hkrati omejiti rast državne porabe.

Milijarda in dvesto milijonov evrov primanjkljaja je visoka številka. Toda za presojo ravnanja vlade je pomembno tudi, kdaj je ta primanjkljaj nastal in kaj se je z njim dogajalo v naslednjih mesecih. Po pojasnilu finančnega ministrstva z dne 6. novembra je državni proračun približno tolikšen minus izkazoval že ob polletju. Do konca oktobra se nominalno ni bistveno spremenil.

To pomeni, da se razlika med porabljenim in zbranim denarjem v teh štirih mesecih skupaj ni dodatno poglobila. Ne pomeni pa, da je proračun uravnotežen ali da bo takšen tudi decembrski zaključek. Ministrstvo opozarja predvsem na mešanje dveh različnih stvari: letošnjega poslovanja države in napovedi o posledicah razvojnega zakona, ki bi se pokazale po njegovi uveljavitvi.

Podobno gibanje zaznala tudi Banka Slovenije

Ustavitev slabšanja potrjuje še pogled zunaj vlade. Banka Slovenije je v oktobrskem pregledu ugotovila, da se je primanjkljaj države v prvi polovici leta povečal, podatki po denarnem toku pa nakazujejo, da se je njegovo naraščanje v tretjem četrtletju ustavilo.

Naraščanje primanjkljaja se je v tretjem četrtletju ustavilo.

Centralna banka med letošnjimi pritiski na javne finance omenja socialne transferje, investicije in plače. Obenem opozarja na dražje refinanciranje dolga ter potrebo po ukrepih za upočasnitev rasti izdatkov. Njena ugotovitev zato daje oporo oceni o umiritvi gibanj, vladi pa nalaga nadaljnje delo pri porabi.

Časovni okvir je pri ocenjevanju odgovornosti posebej pomemben. Sedanja vlada je mandat nastopila junija, ko je bilo izvrševanje letošnjega proračuna že globoko v teku. V septembrskem odgovoru Fiskalnemu svetu je navedla, da je po prevzemu poslov začela pripravljati omejitve rasti odhodkov. Predloge je zahtevala tudi od pokojninske in zdravstvene blagajne. Za sistemske spremembe so potrebni priprava predpisov, usklajevanje in izvedba, zato je večje učinke napovedala za prihodnja leta.

Koliko državo stane davčna razbremenitev

Šircelj razvojni zakon zagovarja z boljšimi pogoji za delo in poslovanje. Njegov argument je razumljiv tudi brez poznavanja davčnih modelov: če podjetju po plačilu obveznosti ostane več denarja, ima več možnosti za naložbe; višji razpoložljivi dohodki gospodinjstev pa lahko spodbudijo porabo.

Ministrstvo ocenjuje, da bi ob upoštevanju gospodarskih odzivov letno zmanjšanje javnofinančnih prihodkov znašalo 647 milijonov evrov. Izračun brez teh odzivov kaže 848 milijonov. Razlika temelji na pričakovanju, da se del razbremenitev skozi gospodarsko dejavnost vrne v javne blagajne. Gre za oceno, katere uresničitev bo odvisna od dejanskega ravnanja podjetij in prebivalstva.

Če podjetju po plačilu obveznosti ostane več denarja, ima več možnosti za naložbe.

Minister ob tem napoveduje kritje izpada pokojninske in zdravstvene blagajne iz proračuna. Zagotavlja redno izplačevanje pokojnin in ohranitev zdravstvenih storitev. Med načrtovanimi prilagoditvami omenja učinkovitejše poslovanje javnega sektorja, ureditev evidenc ter možnost časovnega zamika nekaterih investicij.

Rebalans vključuje tudi dodatne obveznosti

Oktobra sprejeti rebalans za vse leto predvideva približno 2,2 milijarde evrov državnega proračunskega primanjkljaja. Ta načrtovani letni znesek se razlikuje od dosedanjega desetmesečnega rezultata.

Vlada je vanj vključila dodatna sredstva za zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter višje obrambne izdatke. Upoštevala je tudi obveznosti zaradi zimskega regresa, dviga minimalne plače in sprememb plač javnih uslužbencev v tujini. Občinam je bila povprečnina zvišana s 835 na 845 evrov za celotno leto.

Enako pomembno je, kako ustvariti več in kako smotrno porabiti zbrani denar.

Šircljev pristop odpira prostor za razpravo, ki presega vprašanje, koliko davkov lahko država še pobere. Enako pomembno je, kako ustvariti več in kako smotrno porabiti zbrani denar. Podatki od junija do oktobra so za vlado spodbudni. Naslednji preizkus bo izvedba napovedanih prihrankov ob razbremenitvah, s katerimi želi okrepiti gospodarstvo.