Bešič Loredan o finančnih izzivih zdravstva še zelo nejasen, odziv dela stroke kritičen, NSi že pred mesecem konkretnejša

Na posvetu na Brdu pri Kranju se je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan sestal s številnimi strokovnjaki s področja zdravstva, javne politike, financ, zavarovalništva ter predstavniki delodajalcev, delojemalcev in pacientov. Nekateri mediji so izpostavili, da kot aktivni udeleženci niso bili povabljeni predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Namen posveta je bil najti odgovore na izzive bliskovitega povečevanja stroškov zdravstva, ki se Sloveniji obetajo v prihodnje ter se približujejo stanju nevzdržnosti. Na posvetu so se seznanili s projekcijami, ki to napovedujejo. Slednje kažejo na letošnji primanjkljaj v višini 148 milijonov evrov, kar je 39 milijonov več kot lani, naslednje leto pa naj bi znašali že 370 milijonov evrov.

Demografske spremembe osrednji izvor vse večjih težav

Minister je povzel: »Spoprijemamo se z novo realnostjo. Stroški rastejo v nebo. Dražita se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, tudi na primarni ravni in v socialnih zavodih ter na področju zdravil. Vsi trendi bodo šli gor.« Trendi gredo skupaj z dejstvom, da se razmerje med delovno sposobnimi in upokojenimi nevarno izenačuje. Z današnjega 100:36,5 naj bi do srede stoletja poskočilo na 60:100.

Na vrhu so sicer izpostavili tudi, da so vedno višji, a še vedno dokaj ugodni izdatki iz žepa, ki so pod evropskim povprečjem, četudi se okoli 20 % gospodinjstev s trendom že zdaj ne more sprijazniti, saj tako kot za državo tudi zanje finančne tegobe postajajo nevzdržne.

Posvet sicer ni prinesel nobenih konkretnih rešitev s strani ministrstva. Ministrovo osrednje sporočilo je bilo: »Mi bomo morali v našem prostoru najti nacionalni konsenz, iskati pot, kako bomo naše zdravstvo financirali od 1. 1. 2025, kako bo dolgoročno vzdržno od 2025 do 2035 ob vseh izzivih, ki nas čakajo.« Posnetek celotne izjave je bil sicer po objavi na spletnem portalu MMC javne RTV Slovenija tekom dneva odstranjen.

Strokovnjaki konkretnejši od ministra

Nekaj strokovnjakov, med njimi direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Maja Bednaš in Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja, pa je vendarle dalo nekaj oprijemljivejših idej, v katero smer bi lahko šla razprava na napovedanih srečanjih. Med njimi so bile naštete več denarja za zdravstvo, tudi preko novih načinov financiranja: urejen sistem dolgotrajne oskrbe, večja doplačila pacientom za zdravila, prevetritev košarice zdravstvenih pravic (te naj bi bile med najbolj razsipnimi v EU), večja vlaganja v preventivo, zmanjšanje koriščenja boleznin ter večji nadzor nad javnimi naročili.

Vlada zamika časovnice, Nova Slovenija s predlogom že maja

V katero konkretno smer iskanja rešitev bo šlo ministrstvo, naj bi po obljubi ministra postalo znano do konca leta, do takrat pa bodo organizirani posveti, kakršen je bil dotični. S predlogi so bili za slab mesec hitrejši in konkretnejši pri opozicijski Novi Sloveniji, kjer so na vladne predloge po lastnih besedah čakali do konca maja.

Vlado sicer pozivajo k celoviti reformi zdravstva in se ne omejujejo zgolj na finančni zalogaj, a glede slednjega predlagajo, da bi lahko pacienti preko svojih zavarovalnic koristili kateregakoli slovenskega zdravnika. V ta namen bi se izognili tudi velikim čakalnim vrstam, stroški zdravstva pa bi se lahko bolj enakomerno razporejali, še posebej zato, ker bi v ta sistem lahko vključili tudi razpoložljive zasebnike.

»Pogoj je, da imajo licenco zdravniške zbornice, storitve pa so plačane pod istimi plačnimi pogoji kot v državnih sistemih. Tak predlog se nam zdi v tem trenutku več kot nujen. Skratka, da uporabimo vse vire, ki jih ima Slovenija na razpolago, in to pod istimi pogoji, kot veljajo v državnih zdravstvenih zavodih,« je takrat pojasnil predsednik NSi Matej Tonin.

Kritike glede seznama povabljenih – je del stroke odrinjen od vladnih odločitev?

Nekateri mediji so izpostavili tudi odsotnost nekaterih osrednjih akterjev v slovenskem zdravstvu. Med povabljenimi na primer ni bilo do ministra kritičnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot tudi širše nobenega predstavnika javnih zdravstvenih ustanov. Predstavniki zdravstvene blagajne so vabilo k pasivnem sodelovanju odklonili.

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, ki je pred tednom ministra pozival k odstopu, pa je v izjavi za N1 podal mnenje, da »to očitno ni bil posvet o javnem zdravstvu. Žalostno, a resnično«. Brecelj se posveta prav tako ni udeležil.