Čas je, da odgovarjajo tudi prvorazredni; Švarc Pipanova na zatožni klopi

Slovenska javnost je skozi desetletja tranzicije razvila globoko nezaupanje v pravosodni sistem, ki ga nenehno hrani občutek, da za izbrance zakoni ne veljajo enako. Ko je ljubljanski župan Zoran Janković pred časom na hrvaški televiziji samozavestno izjavil, da se mu na sodiščih ne more zgoditi nič, ker je v politiki največji nasprotnik Janeza Janše, je le ubesedil tisto, kar si tiha večina misli že dolgo: prvorazredni so nedotakljivi. Da je k tej isti eliti odkrito gravitirala tudi nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, je dala slutiti že z javnim, teatralnim objemanjem z Jankovićem. Ta gesta je postala še toliko bolj pomenljiva v luči njenih kasnejših pojasnil, da sta bila njen oče in ljubljanski župan v preteklosti poslovno povezana. A ponedeljkov dogodek na Okrožnem sodišču v Ljubljani nakazuje, da bi se na tej fasadi politične nedotakljivosti morda vendarle lahko pojavile razpoke …

Od objemov do zatožne klopi: Žrtev spletke ali objektivno odgovorna?

Danes ob 9.00 je Dominika Švarc Pipan morala prestopiti prag sodišča. Tokrat ne kot visoka gostja ali predstojnica resorja, ampak kot obtoženka. Na predobravnavnem naroku v zasebni kazenski tožbi jo je pričakal njen nekdanji podrejeni, bivši vodja investicij na ministrstvu Simon Starček.

Toži jo zaradi domnevne žaljive obdolžitve po 160. členu Kazenskega zakonika. Nekdanja ministrica je namreč ob izbruhu razvpite afere Litijska krivdo za preplačan in dotrajan nakup stavbe za 7,7 milijona evrov javno prevalila nanj in na druge uradnike, sebe pa slikala kot prevarano žrtev spletke. Nekdanja ministrica, ki je na sodišče prišla s sončnimi očali in se brani sama, je že na začetku naletela na procesno steno.

Sodišče je v predhodnem preizkusu njene ugovore zavrnilo kot neutemeljene, pritrdilo Starčkovim obtožbam in dopustilo postopek. Ker Švarc Pipanova krivde pričakovano ni priznala, se odpira pravo sojenje. To bo razgalilo predvsem meje politično-medijskega linča, ki si ga prvorazredni privoščijo v odnosu do svojih podrejenih.

Kje se skriva dodana vrednost tega procesa?

Manevrski prostor in glavna dodana vrednost tega sojenja se ne skrivata v aferi Litijska. Tam so organi pregona sicer ovadili Starčka in druge uradnike, Švarc Pipanove pa zaenkrat ne. Ključni moment je drugje: proces odpira vprašanje objektivne odgovornosti politikov za njihove javne besede in vprašanje sodne nedotakljivosti.

Časovni kontekst obravnave je zanjo uničujoč. Narok namreč prihaja ravno v času novih medijskih razkritij njenih SMS-sporočil, ki dokazujejo njeno intenzivno lobiranje za nakup sporne stavbe. To dokončno ruši njeno obrambno linijo o »zavedeni ministrici«.

Če so slovenska sodišča z Jankovićevimi zastaranimi primeri in procesnimi napakami utrjevala vtis, da so nekateri nad zakonom, ima pravosodje v primeru Švarc Pipanove sedaj priložnost. Ko nekdanja prva dama pravosodnega resorja odgovarja zaradi domnevnih laži na račun podrejenega, to pošilja signal, da politični položaj ne daje licence za uničevanje življenj tistih nižje na lestvici.

Če so slovenska sodišča z Jankovićevimi zastaranimi primeri in procesnimi napakami utrjevala vtis, da so nekateri nad zakonom, ima pravosodje v primeru Švarc Pipanove sedaj priložnost. 

Z zagotavljanjem popolne transparentnosti, nepristranskosti in hitrega postopka ima sodna veja oblasti priložnost storiti korak naprej k rehabilitaciji lastnega ugleda.

Čas za sestop z olimpa nedotakljivosti

Zasebne kazenske tožbe po 160. členu KZ-1, ko uradnik preganja svojega nekdanjega nadrejenega ministra zaradi lažnih obtožb, so v slovenski praksi izjemna redkost. Prav zato je ta primer prelomnica. Demokracija ne more delovati, če imamo v državi kasto politikov, ki se po zgledu Zorana Jankovića požvižgajo na institucije, in kasto uradnikov ter navadnih državljanov, ki nosijo vso odgovornost.

Švarc Pipanova se pred sodiščem ne bo mogla braniti s političnimi govori, s kakršnimi je odstopala s funkcije. Če bo sodišče v tem postopku nepristransko, hitro in strokovno pripeljalo zadevo do pravičnega epiloga, bo to morda majhen, a izjemno pomemben korak k vrnitvi zaupanja v pravno državo.

Čas je, da slovenska javnost končno dobi dokaz, da pravosodje ni namenjeno le pregonu 'drugorazrednih', ampak da morajo za svoje besede in dejanja pred zakonom odgovarjati tudi tisti, ki so se še včeraj imeli za nedotakljive.

Pravosodje ni namenjeno le pregonu 'drugorazrednih'.