[Video] Jan Zobec: Novi zakon o sodnikih krepi sodno oligarhijo (Vroča tema, 11. 11. 2026)

Spoštovani dr. Jan Zobec v najboljši izdaji dolej. Tako prepričljivih, argumentiranih, ne samo ozko tehnično pravniških, ampak tudi sociološko podprtih pogledov in stališč na aktualno stanje v slovenskem pravosodju jaz kot nepravnik doslej še nisem slišal. Kot da je šlo za karierno oziroma življenjsko izpoved. Izjemno. Čestitke.

V Avstriji upravljanje sodišč oziroma sodno upravo (Justizverwaltung) vodi Zvezno ministrstvo za pravosodje (BMJ) v sodelovanju s predsedniki sodišč. Gre za sistem, ki ločuje sodniško odločanje od upravnih, kadrovskih in finančnih nalog, nujnih za nemoteno delovanje sodišč.

1. Temeljna delitev pristojnosti

Avstrijska zvezna ustava (B-VG) strogo loči dve področji delovanja sodnikov:
• Sodna funkcija (Rechtsprechung). Sodniki so pri sojenju popolnoma neodvisni, nepremestljivi in vezani zgolj na zakon. Noben upravni organ jim ne sme dajati navodil glede vsebine sodnih odločitev.
• Sodna uprava (Justizverwaltung). Vse dejavnosti, ki zagotavljajo kadrovske, materialne in prostorske pogoje za delo sodišč. Ko sodniki opravljajo naloge sodne uprave (npr. predsedniki sodišč), so del upravne hierarhije in so pri tem vezani na navodila višjih organov.

2. Hierarhična struktura upravljanja rednih sodišč

Vsa redna sodišča v Avstriji so zvezne ustanove, saj zvezne dežele nimajo lastnih rednih sodišč. Upravljanje poteka na štirih ravneh:
• Zvezno ministrstvo za pravosodje (BMJ). Je vrhovni organ sodne uprave. Ministrstvo skrbi za proračun sodstva, investicije v stavbe, informacijsko infrastrukturo, zakonodajne predloge in splošni nadzor nad delovanjem sodne uprave.
• Predsedniki višjih deželnih sodišč (Präsidenten der Oberlandesgerichte – OLG). V Avstriji so štiri višja deželna sodišča (Dunaj, Gradec, Linz in Innsbruck). Njihovi predsedniki delujejo kot ključni vmesni člen med ministrstvom in nižjimi sodišči, pri čemer vodijo kadrovske in finančne zadeve za celotno območje svojega sodišča.
• Predsedniki deželnih sodišč (Präsidenten der Landesgerichte – LG). Upravljajo svoje deželno sodišče in izvajajo neposredni nadzor nad okrajnimi sodišči na svojem območju.
• Predstojniki okrajnih sodišč (Vorsteher der Bezirksgerichte – BG). Skrbijo za tekoče poslovanje, razporejanje nesodniškega osebja in hišni red na najnižji sodni stopnji.
(Izjema je Vrhovno sodišče – OGH, katerega predsednik v zadevah sodne uprave poroča neposredno ministru za pravosodje).

3. Sodniška samouprava (Personalni senati in letni razpored dela)

Da izvršilna oblast (ministrstvo) prek upravljanja ne bi vplivala na sojenje, so najpomembnejše notranje odločitve prepuščene neodvisnim sodniškim organom:
• Letni razpored dela (Geschäftsverteilung). Vsako leto ga določijo neodvisni personalni senati (Personalsenate), ki jih sestavljajo predsednik sodišča in izvoljeni sodniki tega sodišča. S tem se vnaprej in objektivno določi, kateri sodnik bo obravnaval katero zadevo (pravica do zakonitega sodnika).
• Kadrovanje in ocenjevanje. Personalni senati sodelujejo pri ocenjevanju dela sodnikov in pripravljajo predloge za imenovanja ter napredovanja.
• Zunanji senati (Außensenate). Ti posebni senati odločajo v primerih, ko sodnik vloži ugovor zoper oceno svojega dela ali zoper razporeditev znotraj sodišča.

4. Upravna sodišča in Ustavno sodišče

Upravljanje teh sodišč je ločeno od rednega sodstva:
• Deželna upravna sodišča (9). Za njihovo financiranje, prostore in osebje skrbijo posamezne zvezne dežele.
• Zvezno upravno sodišče (BVwG) in Zvezno finančno sodišče (BFG). Sta v pristojnosti zvezne ravni (urad zveznega kanclerja oziroma ministrstvo za finance), vendar njuna predsednika uživata visoko stopnjo organizacijske avtonomije.
• Ustavno sodišče (VfGH) in Vrhovno upravno sodišče (VwGH). Imata lastno avtonomno upravo pod vodstvom svojih predsednikov, njihov proračun pa se določa neposredno v zveznem proračunu.
Podrobnejši opis delovanja sodne uprave je na voljo na portalu Avstrijske pravosodne uprave in na spletni strani Avstrijskega ministrstva za pravosodje.

V Avstriji poteka imenovanje sodnikov po strogem, večstopenjskem kariernem sistemu, ki ga ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev (RStDG). Formalno sodnike na koncu imenuje zvezni predsednik ali po njegovem pooblastilu zvezni minister za pravosodje na podlagi predlogov neodvisnih sodniških personalnih senatov.
Postopek se razlikuje glede na to, ali gre za redna sodišča, upravna sodišča ali Ustavno sodišče.

1. Redna sodišča (civilna in kazenska)

Pot do sodniške funkcije na rednih sodiščih vključuje izobraževalno dobo in izbirni postopek:
• Osnovni pogoji in sodna praksa. Kandidat mora imeti avstrijsko državljanstvo, zaključen študij avstrijskega prava in opravljeno večmesečno sodno prakso kot sodni pripravnik (Rechtspraktikant).
• Sprejemni postopek za sodniškega kandidata. Na razpis višjega deželnega sodišča (Oberlandesgericht) se kandidat prijavi za mesto sodniškega pripravnika v ožjem smislu (Richteramtsanwärter). Postopek vključuje psihološko testiranje, zdravniški pregled ter pisni in ustni preizkus pred komisijo.
• Štiriletna pripravljalna služba. Izbrani kandidati opravljajo štiriletno izobraževanje (v kar se všteva začetna sodna praksa). Krožijo po okrajnih in deželnih sodiščih, državnem tožilstvu, zaporih, odvetniških ali notarskih pisarnah ter ustanovah za pomoč žrtvam.
• Sodniški izpit (Richteramtsprüfung). Ob koncu usposabljanja kandidat opravlja zahteven izpit, ki obsega dve deseturni pisni nalogi (izdelava civilne in kazenske sodbe) ter ustni zagovor pred komisijo.
• Razpis in predlog personalnega senata. Po opravljenem izpitu se kandidat prijavi na razpisano prosto sodniško mesto (Planstelle). Neodvisni sodniški personalni senati (Personalsenate), sestavljeni iz sodnikov, ocenijo kandidate in ministru posredujejo seznam treh najprimernejših kandidatov (Dreiervorschlag).
• Končno imenovanje. Zvezni predsednik oziroma po njegovem pooblastilu minister za pravosodje imenuje sodnika s seznama predlaganih kandidatov. Sodniški mandat je trajen (do upokojitve), sodniki pa so ustavno neodvisni, neodstavljivi in nepremestljivi.
(Opomba: Izkušeni pravniki, kot so odvetniki ali notarji z opravljenim ustreznim strokovnim izpitom, lahko v sodstvo vstopijo tudi po skrajšanem postopku kot t. i. Quereinsteiger.)

2. Upravna in finančna sodišča

Za sodnike zveznega in deželnih upravnih sodišč ter zveznega finančnega sodišča veljajo nekoliko drugačna pravila, saj ne gre nujno za klasično sodniško pripravništvo:
• Pogoji. Poleg državljanstva in diplome iz prava se zahteva najmanj 5 let ustreznih pravnih delovnih izkušenj (npr. v javni upravi, odvetništvu ali na sodišču).
• Postopek. Kandidate na podlagi javnega razpisa oceni personalni senat ali poseben odbor sodišča, končno imenovanje pa prav tako opravi zvezni predsednik oziroma zvezna vlada (za deželna upravna sodišča deželna vlada).

3. Ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof)

Imenovanje ustavnih sodnikov je ločeno od rednega kariernega sodstva in je v pristojnosti najvišjih državnih organov:
• Pogoji. Kandidati morajo imeti zaključen študij prava in najmanj 10 let poklicnih izkušenj, za katere se zahteva pravniška izobrazba. Aktivni politiki in uslužbenci političnih strank ne morejo biti imenovani.
• Predlagatelji in imenovanje. Ustavno sodišče sestavlja 14 rednih in 6 nadomestnih članov. Vse formalno imenuje zvezni predsednik na podlagi zavezujočih predlogov:
• Zvezna vlada predlaga predsednika, podpredsednika, 6 rednih in 3 nadomestne člane (iz vrst sodnikov, upravnih uradnikov in univerzitetnih profesorjev prava).
• Narodni svet (spodnji dom parlamenta) predlaga 3 redne in 2 nadomestna člana.
• Zvezni svet (zgornji dom parlamenta) predlaga 3 redne in 1 nadomestnega člana.
• Mandat. Ustavni sodniki opravljajo funkcijo do 31. decembra tistega leta, v katerem dopolnijo 70 let.
Več podrobnosti o izobraževanju in karierni poti najdete na uradnem portalu Avstrijskega ministrstva za pravosodje ali na spletni strani Avstrijskega ustavnega sodišča.