Cenzurirani paragraf o obisku Jourove morajo razkriti do konca avgusta

Evropska komisija mora do 28. avgusta razkriti doslej cenzurirano alinejo opomnika z naslovom Kaj želimo od Acceta, poudarja evropski poslanec Milan Zver. Kot je navedel na omrežju X, gre za edini del dokumenta, povezanega z obiskom nekdanje podpredsednice komisije in komisarje Vere Jourove, ki je bil popolnoma prekrit. »Že ob prvem vpogledu nam ni bilo jasno, zakaj,« je navedel. Morda bo odgovor dobil čez dobra dva meseca.

»Vemo, kaj je hotela in kaj dosegla«

Več kot dve tretjini pridobljenih dokumentov sta bili po navedbah Zvera namenjeni medijem in zakonu o RTV Slovenija in pričakovali so, da bo prav 3. alineja vsebovala dokaz o ključnem političnem pritisku na ustavno sodišče glede zakona. A je bila prekrita. Jourova pa je že prej hvalila omenjeni zakon, napadala vlado Janeza Janše in govorila o »kontroverzni odločitvi« ustavnega sodišča, navaja evropski poslanec iz vrst SDS.

»Jasno vemo, kaj je hotela in kaj je tudi dosegla.« Po njenem obisku je ustavno sodišče namreč 'pokleknilo' in spremenilo svojo odločitev o začasnem zadržanju izvajanja novele, to pa je povzročilo velike pretrese na nacionalni televiziji. Niti po več kot dveh letih v ustavni proceduri pa ustavno sodišče o zakonu še ni odločilo.

📌 Sodišče Evropske unije je jasno določilo rok: do 28. avgusta 2025 mora Evropska komisija razkriti doslej cenzurirano 3. alinejo opomnika z naslovom “Kaj želimo od Accetta”.

Gre za edini del celotnega dokumenta, ki je bil popolnoma prekrit. Že ob prvem vpogledu nam ni bilo… pic.twitter.com/6HQwiZnbNV

— Milan Zver (@MilanZver) June 18, 2025

Čas za pakiranje kovčka

Kot smo že poročali, je Evropsko sodišče namreč v teh dneh razsodilo, da se za ničnega razglasi del sklepa Evropske komisije, s katerim je ta zavrnila njegovo zahtevo za dostop dokumentacije v zvezi z obiskom Vere Jourove v Sloveniji leta 2023.

Zver je sodbo označil za veliko zmago, predsednik SDS Janez Janša pa je poudaril, da je pomembna tudi zato, ker Evropsko unijo postavlja nazaj tja, kamor po Lizbonski pogodbi tudi sodi – v vlogo varuha pravnega okvira EU, ne pa v vlogo političnega organa.

Že sam pogovor med njo in tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accetom je po njegovi oceni pokazal na »lakajsko podrejenost institucije«, ki je v Sloveniji varuh pravnega reda. Ko bo jasno, kaj piše v počrnjeni alineji, bi bil čas, da Accetto »spakira svoje kovčke z ustavnega sodišča in vsaj naknadno naredi nekaj za to, da bo čast te izjemno pomembne institucije v državi vsaj delno rešena«, je dodal.