Čez 80 let bomo Slovenci lahko upravičeno peli: Samo milijon nas še živi

Že pred nekaj dnevi smo pisali o mnenju mnogih raziskovalcev demografije, da bi morali že davno biti plat zvona. Pravijo namreč, da se bliža svetovni zlom rodnosti. Do konca stoletja naj bi se namreč skoraj v vsaki državi na svetu zmanjšalo število njenega prebivalstva, triindvajset držav pa naj bi do leta 2100 svojo populacijo celo prepolovilo.

Obeta se nam torej pravi demografski zlom, ki pa bo zelo močan predvsem na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Tudi Slovencev nas bo, če ne bomo dvignili rodnosti, brez množičnih migracij zgolj še dober milijon.

Upadanje globalne stopnje rodnosti se bo po projekcijah nadaljevalo tudi v naslednjih desetletjih. Vrh naj bi svetovno prebivalstvo doseglo z 9,7 milijarde ljudi leta 2064, nato pa naj bi globalna rodnost padla pod 2,1, število svetovnega prebivalstva pa začelo vztrajno upadati. Do leta 2100 naj bi se zmanjšalo že za približno 10 % oziroma 900 milijonov.

Upadanje bo po trenutnih projekcijah najbolj prizadelo Japonsko in Italijo. Azijska gospodarska velesila ima trenutno 128 milijonov prebivalcev. Do konca stoletja jih bo imela le še 53. V naši zahodni sosedi pa bo število prebivalcev upadlo z 61 na 28 milijonov.

Tudi Balkan in Vzhodna Evropa bosta imela hude izgube prebivalstva

Evropa v nastajanju (predvsem Balkan in druge države Vzhodne Evrope) naj bi po eni izmed raziskav, objavljeni v medicinskem vestniku The Lancet, do leta 2100 doživela 55 % upad prebivalstva, s 185,35 milijona ljudi na le 83,25 milijona. Ta ekstremni padec odstopa od globalnih trendov, saj naj bi se število prebivalcev Evrope kot celote zmanjšalo s precej manjšim padcem prebivalstva - 26 odstotkov.

To zmanjšanje bodo najbolj občutile največje države na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Ukrajinsko prebivalstvo naj bi se zmanjšalo 60-odstotno (več kot 27 milijonov ljudi) na 17 milijonov, Romunija bo padla za 60 odstotkov na le 7,77 milijona, Poljska pa za 59 odstotkov na 15 milijonov.

Bolgarsko prebivalstvo, ki ima sedaj sedem milijonov, se bo še bolj zmanjšalo na le 2,62 milijona, kar je 62 odstotkov manj. Glede na odstotek izgubljenega prebivalstva bo Latvija najtežje prizadeta v regiji, saj se bo 77-odstotno znižanje 2,6 milijona ljudi zmanjšalo na vsega 430.000 prebivalcev.

Črna gora, Estonija in Albanija bodo zaznale najmanjši padec, in sicer za 27 odstotkov, še vedno nekoliko višje od evropskega povprečja. Slovenija je nekje v sredini evropskih držav, saj naj bi doživela padec za 0,92 milijona na 1,15 milijona prebivalcev, kar znese 44.44 % padec. Rezultate si lahko ogledate v spodnji tabeli.

Staranje prebivalstva sili države, da delovno silo iščejo v migrantih

Te spremembe prebivalstva bodo drastično vplivale na demografijo. Globalna starostna struktura bo odsevala staranje prebivalstva, kjer bo 2,37 milijarde starejših od 65 let, le 1,7 milijarde pa mlajših od 20. Ta trend je delno poudarjen v regijah, ki bodo doživele najhitrejše nazadovanje.

Prav staranje in padanje števila prebivalstva pa bosta še bolj povečala val migracij, saj bodo države probleme z rodnostjo reševale ravno z migranti. Že v desetletju med letoma 2010 in do konca leta 2020 bo štirinajst svetovnih držav zabeležilo neto priliv več kot enega milijona migrantov, deset držav pa neto odliv podobnega obsega.

Nekatere največje odlive migracij poganja povpraševanje po delavcih migrantih (Bangladeš, Nepal in Filipini) ali nasilje, negotovost in oboroženi spopadi (Mjanmar, Sirija in Venezuela).

Belorusija, Estonija, Nemčija, Madžarska, Italija, Japonska, Ruska federacija, Srbija in Ukrajina pa so tiste, ki bodo po mnenju raziskovalcev v naslednjem desetletju občutile neto priliv migrantov, kar bo pomagalo izravnati izgube prebivalstva.