Slovenija se stara, priseljencev pa je vse več

Slovenija se stara, rodnost ostaja nizka, število prebivalcev pa kljub temu raste. K rasti največ prispeva priseljevanje, saj je naravni prirast že več let negativen. Medtem ko je Hrvaška sprejela dolgoročno strategijo demografske obnove, Slovenija svojo še pripravlja. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali lahko priseljevanje dolgoročno nadomesti nizko rodnost.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je lani v Sloveniji umrlo 4.262 ljudi več, kot se jih je rodilo. Kljub izrazito negativnemu naravnemu prirastu se je število prebivalcev povečalo. Samo Ljubljana je pridobila 2.474 prebivalcev. K rasti števila prebivalcev tako največ prispeva priseljevanje, medtem ko nizka rodnost ostaja eden največjih izzivov države.

Slovenija ni osamljena: podobni demografski trendi zaznamujejo tudi EU

Demografska vprašanja so tudi v ospredju dela ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Mateja Ribič. Ministrica se je 2. oktobra v Zagrebu srečala s hrvaškim ministrom za demografijo in priseljevanje Ivanom Šipićem. Govorila sta o demografskih izzivih, predstavila izkušnje obeh držav in izmenjala dobre prakse.

Ribičeva je ob tem poudarila, da se Slovenija in Hrvaška spopadata s podobnimi težavami kot druge evropske države. Hrvaška je na tem področju že sprejela strategijo demografske revitalizacije do leta 2033, Slovenija pa namerava pripraviti celovito demografsko strategijo.

Spodbujanje vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev

Ta naj bi temeljila na štirih stebrih: podpori družinam in zaposlenim materam, izboljšanju položaja mladih ter reševanju stanovanjskega vprašanja, spodbujanju aktivnega in zdravega staranja ter urejenih migracijah.

Med temami pogovorov so bili tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pogoji za ustvarjanje družin ter vračanje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev.

V 16 letih skoraj 100.000 prebivalcev več

Po podatkih SURS se je število prebivalcev Slovenije med letoma 2008 in 2024 povečalo za 98.083 oziroma 4,8 odstotka, predvsem zaradi priseljevanja. Naravni prirast je postal negativen po letu 2015, rodnost pa ostaja precej pod stopnjo, potrebno za dolgoročno obnavljanje prebivalstva, ki znaša približno 2,1 otroka na žensko.

Leta 2025 se je rodilo 16.961 otrok, umrlo pa 21.223 ljudi. Naravni upad je tako znašal 4.262 prebivalcev. V Slovenijo se je iz tujine priselilo 30.854 ljudi, odselilo pa 22.335.

Priseljevanje je več kot nadomestilo naravni upad prebivalstva, skupno število prebivalcev pa se je povečalo za 4.257.

Kaj napoveduje ministrstvo, kaj pa meni poznavalec

Za komentar o demografskih razmerah in prihodnjih ukrepih smo se obrnili na ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve ter državnega svetnika Marka Staroveškega, ki je sodeloval pri lanskoletnem posvetu z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda II.

Ministrstvo smo vprašali o dolgoročnih posledicah nizke rodnosti in priseljevanja, konkretnih ukrepih za spodbujanje rojstev ter pripravi dolgoročne demografske strategije. Staroveškega pa o resnosti demografskih trendov, ukrepih, ki bi morali biti prednostna naloga države, in vlogi priseljevanja pri reševanju demografskih izzivov.