Črni dnevi za Jankovića in Goloba: Nezakonito je tudi gradbeno dovoljenje za novo ljubljansko avtobusno postajo

Da se uporabna in gradbena dovoljenja v Sloveniji, zlasti v mestni občini Ljubljana, pod vladavino Zorana Jankovića že leta izdajajo nezakonito, na Domovini opozarjamo že leta. V ospredje smo postavili zlasti primer kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice. Prvi smo razkrili zahtevo za sodno preiskavo zoper Jankovića in 21 drugih oseb, zdaj pa je glavno mesto zaradi zavestnega nezakonitega postopanja vladajočih doletel nov udarec: težko pričakovano integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove avtobusne postaje v Ljubljani investitorju Slovenskim železnicam, ki bi moralo postati pravnomočno v ponedeljek, je obviselo v zraku, saj je nevladna organizacija Alpe-Adria-Green sprožila tožbo proti Golobovi vladi. Ministrstvu za naravne vire in prostor očitajo, da je gradbeno dovoljenje v celoti nepravilno in nezakonito. Nova avtobusna postaja bi sicer morala biti del novega Potniškega centra Ljubljana v okviru projekta Emonika.

Območje železniške postaje v Ljubljani je že nekaj časa gradbišče, v javno-zasebnem partnerstvu raste težko pričakovani projekt Emonika, ki ga država in MOL načrtujeta že skoraj dve desetletji. Čeprav se je ime Emonika neuradno prijelo celotnega projekta, gre v resnici za gradnjo hotelskega in trgovinskega kompleksa s pripadajočimi stanovanji, ki ga financira madžarska banka OPT prek svoje hčerinske družbe Mendota Invest, državne Slovenske železnice pa so zadolžene za izgradnjo novega Potniškega centra Ljubljana, ki zajema tako prenovo železniške postaje, ki bo skoraj v celoti pokrita, kot tudi nove avtobusne postaje, ki ne bo več na Trgu Osvobodilne fronte, temveč na drugi strani izhoda iz železniške postaje, na Vilharjevi, kjer načrtujejo 30 novih avtobusnih peronov.

Slovenske železnice, ki jih v teh dneh tresejo hišne preiskave zaradi podpisovanja fiktivnih pogodb s strani nekdanjih zaposlenih (čeprav naj bi izginilo vsaj 13 milijonov evrov, direktor Dušan Mes ni med osumljenimi), so gradnjo načrtovale že v začetku leta, a se je z izdajo gradbenega dovoljenja zapletalo skoraj dve leti, saj so pri prvih dveh vlogah oddali pomanjkljivo gradivo za presojo vplivov na okolje, ki ni bilo v skladu z zadnjimi smernicami Evropske unije.

Konec novembra je vodstvo SŽ tako oddalo novo vlogo in prejelo integralno gradbeno dovoljenje, ki naj bi pravnomočno postalo 15. decembra. Če prenova železniške postaje že poteka, je časovnica izgradnje nove avtobusne postaje zdaj pomaknjena za eno leto – v leto 2028, a tudi to bi lahko bil račun brez krčmarja, 75 milijonov evrov vreden projekt zdaj visi v zraku zaradi tožbe nevladne organizacije Alpe-Adria-Green. Očitki so hudi: pri izdaji gradbenega dovoljenja zakon ni bil pravilno uporabljen, uradniki niso ravnalo po pravilih postopka, dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in posledično je bil sprejet napačen sklep o dejanskem stanju.

Nezakonita uredba o hrupu

Prvi razlog, ki terja takojšnjo odpravo izpodbijanega gradbenega dovoljenja, je ta, da dokumentacija, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, temelji na nezakoniti in neustavni Uredbi o mejnih kazalcih vrednosti hrupa v okolju, ki je tudi v nasprotju s pravom EU, kot je to ugotovilo in potrdilo Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1162/2023-90, z dne 4. 7. 2025, na katero je Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak iz kvote Svobode, vezano v vseh postopkih.

Dokumentacija, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, temelji na nezakoniti in neustavni Uredbi o mejnih kazalcih vrednosti hrupa v okolju.

Na Domovini smo avgusta že pisali, da je Ustavno sodišče od Golobove vlade že leta 2022 zahtevalo, da sprejme novo Uredbo o hrupu, ki bo v skladu z evropsko zakonodajo, a ustavne odločbe Golobovi niso uresničili, zaradi česar je civilna iniciativa proti gradnji 3. razvojne osi – jug letos poleti uspešno izpodbila gradbeno dovoljenje za omenjen projekt. Prav v tej zadevi je namreč upravno sodišče potrdilo, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi nezakonite uredbe o hrupu.

Na Domovini smo pisali, da poskuša na podlagi identične uredbe Mestna občina Ljubljana pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za prenovo ljubljanske mestne tržnice, na kar so uradnike ministrstva opozorili septembra in oktobra na dveh burnih sejah na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ko je morala posredovati celo policija.

Uradniki, očitno ob pritiskih vladajoče Svobode, so se na to požvižgali in zainteresirani javnosti, med drugim tudi odvetnikoma nevladne organizacije Alpe-Adria-Green in Ljubljanske nadškofije, večkrat grobo odvzeli besedo.

Na Domovini smo na MNVP jeseni prav tako poslali vprašanja o tem, ali so seznanjeni, da je Uredba o hrupu nezakonita in ali jo nameravajo na vladi popraviti, saj je na ministrstvo vloženih najmanj 30 zahtev za gradbeno dovoljenje za velike gradbene projekte po državi, vse pa so spisane na podlagi nezakonite uredbe. Iz kabineta ministra Jožeta Novaka so nam tedaj odpisali, da se sodba upravnega sodišča iz julija leta 2023 nanaša samo na konkreten projekt – torej 3. razvojno os – jug, in da sodba ne mora zadevati drugih projektov, kar je samo po sebi eklatantna laž ali veliko sprenevedanje ministrstva v kvoti Svobode, saj je upravno sodišče jasno opozorilo na napotke Ustavnega sodišča, da uradniki ministrstva ne smejo več izdajati gradbenih dovoljenj, ki temeljijo ne nezakoniti uredbi o hrupu.

Gre za veliko sprenevedanje ministrstva v kvoti Svobode, saj je upravno sodišče jasno opozorilo na napotke Ustavnega sodišča, da uradniki ministrstva ne smejo več izdajati gradbenih dovoljenj, ki temeljijo ne nezakoniti uredbi o hrupu.

»Po načelu primarnosti ima pravo EU prednost v razmerju do nacionalnega prava, tj. do nacionalnih predpisov kakršnegakoli ranga, vključno z ustavo. Takšna obveznost velja za vse organe javne oblasti, saj to terja načelo lojalnega sodelovanja. To pomeni, da morajo tudi upravni organi države članice pri odločanju upoštevati pravo EU, in če je to potrebno, opustiti uporabo določb nacionalnega prava, ki je z njim v nasprotju,« je ministrstvo v svojem dopisu že avgusta opozoril Klemen Golob, odvetnik organizacije Alpe-Adria-Green.

Da gredo uradniki na ljubljanski upravni enoti in ministrstvih Golobove vlade na roko Mestni občini Ljubljana, odvetnik nevladne organizacije in lastnikov zemljišč na trasi kanala C0 opozarja leta, o tem smo na Domovini ves čas poročali. Naša novinarska razkritja so bila nato potrjena tudi v zahtevi za sodno preiskavo, v kateri so preiskovalci s prisluhi razkrili mrežo Jankovićevih ljudi, ki so pritiskali na uradnike in ministre za pohitritev postopkov, ki so jo izvajali mimo zakonov. Očitno je tako tudi pri sporni uredbi o hrupu, saj si je težko drugače predstavljati, zakaj bi Golobova vlada s sprejetjem nove, zakonite uredbe, toliko časa zavlačevala. Popoln kolaps pravne države, kjer bi se gradbena dovoljenja za tako pomembne projekte na hitro izdala kar na podlagi nezakonitih uredb, skuša zdaj Alpe-Adria-Green preprečiti s tožbo v zadevi gradbenega dovoljenja Slovenskim železnicam za novo avtobusno postajo.

Aarhuška konvencija

Kaj je še narobe s trenutno, nezakonito Uredbo o hrupu? V postopku njenega sprejemanja v času vlade Mira Cerarja je bila namreč izvotljena pravica do sodelovanja javnosti, s čimer je bil kršen 8. člen Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija temelji na izhodišču, da je treba varovati, ohranjati in izboljševati stanje okolja ter zagotoviti trajnostni in okolju primeren razvoj, ter priznava pravico vsakogar, da živi v okolju, primernem za njegovo zdravje in blaginjo, in hkrati dolžnost, da sam in skupaj z drugimi varuje in izboljšuje okolje za sedanje in prihodnje generacije.

Ena temeljnih predpostavk konvencije torej je, da boljši dostop do informacij in udeležba javnosti pri odločanju na področju okolja povečujeta kakovost in izvajanje odločitev, prispevata k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih, dajeta javnosti možnost, da izraža svoje interese, in omogočata organom javne oblasti, da te interese ustrezno upoštevajo. Pod Golobovo vlado se poskuša javnosti pri vseh večjih projektih, v katere je vpletena Mestna občina Ljubljana in njen župan Zoran Janković, tako ali drugače onemogočiti ali omejiti sodelovanje.

Kot je razvidno iz tožbe nevladne organizacije Alpe-Adria-Green, Cerarjevi vladi očitajo, da je bil v obravnavanem primeru leta 2017 osnutek Uredbe o hrupu po zaključku javne obravnave dan v medresorsko usklajevanje, v Uredbo pa so bile kot rezultat tega medresorskega usklajevanja vnesene vsebinsko pomembne izjeme in rešitve, s katerimi javnost ni bila seznanjena. »Za javnost pa so bile te vsebinsko pomembne spremembe glede na izvedeno javno obravnavo presenečenje, zato se nanje ni mogla odzvati ter ni mogla dati mnenj in pripomb, ki bi jih bil pripravljavec dolžan v primeru sprejemljivosti na primeren način upoštevati pri pripravi Uredbe.«

Svoboda ignorira vse sodbe

Da je Uredba o hrupu v neskladju z Ustavo, je, kot omenjeno, najprej ugotovilo Ustavno sodišče RS v odločbi z dne 6. 7. 2022, št. U-I-441/18-23. Da noben upravni organ pri svojem postopanju in odločanju zaradi zgoraj navedenega Uredbe o hrupu ne sme uporabiti, pa je jasno in nedvoumno zapisalo tudi Upravno sodišče. Kljub temu je Ministrstvo za naravne vire in prostor povsem ignoriralo povsem jasno stališče in navodilo nadrejenega Upravnega sodišča, in kot trdi Alpe-Adria-Green, »ob nespornem zavedanju, da je uredba nezakonita, neustavna in v nasprotju s pravom EU,« izdalo izpodbijano gradbeno dovoljenje.

Po načelu primarnosti ima sicer pravo EU prednost v razmerju do nacionalnega prava, tj. do nacionalnih predpisov kakršnegakoli ranga, vključno z Ustavo. Takšna obveznost velja za vse organe javne oblasti, saj to terja načelo lojalnega sodelovanja. To pomeni, da morajo tudi upravni organi države članice pri odločanju upoštevati pravo EU, in če je to potrebno, opustiti uporabo določb nacionalnega prava, ki je z njim v nasprotju (72. točka citirane sodbe UPRS). Nadalje iz citirane sodbe izhaja tudi sledeče: »Republika Slovenija ne more izdajati gradbenih dovoljenj za objekte z vplivi na okolje na podlagi predpisa, ki je bil sprejet s kršitvijo določb Aarhuške konvencije in s tem prava EU.«

Presoja vplivov na okolje (PVO) in Elaborat (strokovna ocena obremenitve s hrupom med gradnjo in obratovanjem, 2024-002 HRU SPO, Maribor) iz januarja 2024 in vse njene dopolnitve iz septembra in decembra 2024 ter januarja 2025 so pripravljene na podlagi nezakonite uredbe o hrupu.

Kot Janković: drobljenje po koščkih

Razbijanje enotnega posega na manjše dele, da bi se izognili obvezni presoji, je v Sloveniji prepovedano. V presoji vplivov na okolje je namreč jasno zapisano, da bo količina izkopa manjša, delno tudi na račun količine izkopa, ki so se ali se še bodo z lokacije odpeljale v okviru izvedbe drugih posegov na tem območju postaje. Pripravljalec PVO je s tem jasno povedal, da bi morali vsi ti postopki biti zajeti v en isti postopek, tj. integralni postopek, zato bi projekt moral biti presojan skupaj s projekti, ki so dejansko enotni poseg.

Iz splošnega opisa v PVO izhaja, da je objekt avtobusna postaja neločljivo funkcionalno povezan s Potniškim centrom Ljubljana, saj se nova avtobusna postaja Ljubljana vklopi v novo ureditev celotnega PCL-ja, in se naveže na novo prometno ureditev Vilharjeve ceste, novo ureditev infrastrukturnih vodov in njihovih priključkov. Nov objekt avtobusne postaje bo na južni strani mejil na sklop nove ureditve železniške postaje Ljubljana (že v gradnji), na zahodu na nov poslovno – stanovanjski objekt (projekt Emonika, pričetek gradnje v 2024), vzhodu na novo ureditev izhoda iz podhoda pod tiri (projekt »Železniška plaza«) in na severu na rekonstruirano Vilharjevo cesto.

Ker gre za  funkcionalno, prostorsko, časovno in urbanistično povezane projekte, ti elementi skupaj tvorijo enoten projekt, zato ga po mnenju nevladne organizacije Alpe-Adria-Green ni mogoče razdeliti na samostojne enote brez izkrivljanja njegove narave.

Projekt Potniški center Ljubljana torej obsega več medsebojno povezanih posegov, ki so javno predstavljeni na spletni strani Mestne občine Ljubljana. Ti posegi vključujejo novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti, prenovo železniške postaje,  nov nadhod in podhod z ločenimi tokovi za pešce in kolesarje, novo cestno infrastrukturo (Masarykova, Vilharjeva, Šmartinska, Trg OF), podzemne garaže s približno 3.000 parkirnimi mesti, komercialne in poslovne objekte zasebnih investitorjev (Mendota Invest, Corwin, JSS MOL), obsežne ureditve javnega prostora, zelenih površin in prometnih tokov. Vsi navedeni posegi se nahajajo na istem območju, so načrtovani v prekrivajočih se časovnih fazah in so zasnovani kot integriran prometni, komercialni in urbanistični center ter so funkcionalno povezani.

Kljub temu je Ministrstvo za naravne vire in prostor izvedlo ločene postopke presoje vplivov na okolje oziroma predhodnih postopkov za posamezne dele projekta (npr. izdaja predmetnega gradbenega dovoljenja za avtobusno postajo), oziroma je izdala gradbena dovoljenja že UE Ljubljana brez presoje vplivov na okolje. Ker gre za funkcionalno, prostorsko, časovno in urbanistično povezane projekte, ti elementi skupaj tvorijo enoten projekt, zato ga po mnenju nevladne organizacije Alpe-Adria-Green ni mogoče razdeliti na samostojne enote brez izkrivljanja njegove narave.

Sicer pa tudi Direktiva EIA zahteva, da se presoja vplivov izvede za celoten projekt, vključno z njegovimi kumulativnimi vplivi, ne glede na faznost ali število investitorjev.

Kako komentirajo tožbo in očitke o pripravi dokumentacije na podlagi nezakonite uredbe o hrupu ter kako komentirajo očitke o razbijanju projekta na posamezne dele, čeprav bi moral biti obravnavan kot celota, smo povprašali na Slovenskih železnicah. Prav tako nas zanima, kaj tožba pomeni za novo časovnico izgradnje projekta. Zakaj dopuščajo nezakonito stanje z neuresničitvijo odločbe US glede uredbe o hrupu ter zakaj sami odpirajo pot sodnim postopkom, ki jih ob veljavi pravne države ne morejo dobiti, smo povprašali tudi na MNVP. Odgovore še čakamo.