Domovina št. 266: Želim, da se ljudje zanimajo za politiko

V 266. številki Domovine so v ospredju aktualna politična dogajanja, politični pritiski, razmere na RTV Slovenija ter vprašanja, povezana z Zoranom Stevanovićem in Natašo Pirc Musar. Številka prinaša tudi teme požarne varnosti, spore okoli hidroelektrarne, domoljubne vsebine, vzpon Islamske države, kolumne ter nadaljevanja priljubljenih serij, reportaže in vsebine za sprostitev.

Luka Svetina se je s Katjo Kokot, vodjo poslanske skupine Resni.ca, pogovarjal o političnih pritiskih, provokativnosti, družbenih omrežjih, odločitvi, da ne podprejo vlade Roberta Goloba, ter o zakonskih predlogih in referendumih.

Vida Petrovčič se je pogovarjala z dr. Žigo Turkom o aferi Nataše Pirc Musar, njenih povezavah z Rusijo, razmerah na RTV Slovenija, peticiji za odstop Zorana Stevanovića in njegovem napovedanem obisku Moskve.

Peter Avsenik piše o več kot desetletje dolgem sporu glede načrtovane male hidroelektrarne Puštal pri Hudičevi brvi v Škofji Loki ter o nasprotovanju občine in civilne iniciative, vprašanjih poplavne varnosti, konkurenčnih interesih in strokovnih presojah, ki naj bi potrjevale, da projekt ne ogroža območja.

Tomaž Cuder se je pogovarjal s strokovnjakom za požarno varnost, dr. Alešem Jugom, o letošnji požarni sezoni v Evropi, vzrokih za vse nevarnejše požare, vlogi človeka pri njihovem nastanku, preventivi, gasilski opremi ter tem, kako lahko pred ognjem bolje zaščitimo naravo in svoje domove.

Tina S. Bertoncelj je raziskala nenavadno pravno zgodbo okoli več kot 20 metrov globoke diafragme pri gradnji Kemijskega inštituta KI2 – gradbena inšpekcija jo je označila za nelegalen objekt in odredila odstranitev, medtem ko upravna enota trdi, da zanjo gradbeno dovoljenje sploh ni potrebno.

Aljuš Pertinač piše o tem, kako je Zoran Stevanović postal nova tarča slovenske opozicije – od predloga referenduma o njegovem položaju do vprašanja, zakaj se je politični lov nanj sploh začel in komu je njegov vzpon najbolj napoti.

Dr. Denis Poniž razgalja slovensko 'revolucionarno justico' od povojnih montiranih procesov do današnjega pravosodja ter opozarja na dediščino, ki še vedno zaznamuje slovensko pravno državo.

Andrej Tomelj je analiziral roman Vesne Milek o Kleopatri ter ob zgodovinski zgodbi o zadnji veliki vladarici helenističnega Egipta izpostavil tudi avtoričine sodobne politične, feministične in aktivistične poglede.

Zakaj se ljudje vedejo tako, kot se? Mitja Pucelj v prispevku razmišlja o tem, kaj oblikuje naš značaj, vrednote, prepričanja in način dojemanja sveta – ter zakaj je razumevanje teh razlik ključno za dobre odnose, uspešno vodenje in delo z ljudmi.

Milena Miklavčič se je lotila vprašanja, zakaj bi morali otrokom približati slovensko ustavo in državne simbole ter ob tem opozorila na vse bolj bled odnos do domoljubja in lastne države.

Andraž Šest v osmem delu serije o vzponu Islamske države razkriva, kako je Zarkavi s spletno propagando, brutalnimi napadi in povezavami z Al Kaido, Iranom in Sirijo pomagal ustvariti temelje za poznejši vzpon ISIS-a.

Matej Leskovar v novem članku serije o Ljudski fronti začenja analizo Nove revije in pojasni, zakaj njenega nastanka ne razume kot spontanega boja za demokratizacijo, temveč kot del nadzorovane tranzicije, v kateri je partija načrtno dopuščala določene svobodnejše oblike kulturnega in kritičnega delovanja.  

Matej Leskovar v novem delu serije Kolaboracija in propaganda spregovori o tem, kako je zavezniško zahtevo po neustavnih dejanjih razumel kralj Peter II. Njegove besede o »umoru« in »samomoru« tolmači na podlagi doktrine o kraljevih dveh telesih.

Ivan Sivec v osmem delu serije o gradnji hiše hudomušno opisuje, kako je pri zidavi odkrival svoje skrite talente – od tapetologa in kljukarja do skorajšnjega jamskega človeka – ter zakaj je bila gradnja hiše včasih tudi preizkus zakonske trpežnosti.

Igor Gošte nas je tokrat popeljal na izlet do Blejske koče, kjer ni manjkalo borovnic, dobre volje in sreče z gozdnimi prebivalci, nato pa še na Rudno polje in v Radovljico, kjer je obudil biatlonske, osamosvojitvene in zgodovinske spomine.

Mateja Burnik v reportaži z Emonade 2026 opisuje, kako je več kot 300 skavtov za devet dni sredi narave ustvarilo svojo Ljubljano – s Prešercem, Slovensko cesto, Ljubljanskimi novicami, zmajem, taborniškim ognjem in številnimi dogodivščinami.

Darja Barborič Vesel piše o tem, kako otroke zares pripraviti na šolo – ne le z novimi zvezki in torbico, temveč predvsem z učenjem vztrajnosti, prilagajanja, soočanja z neuspehom in dejstvom, da svet ni vedno narejen po njihovi meri.

V osmem delu Ivan Sivec opisuje glasbeno odraščanje Ivana Prešerna – od javorniške godbe in prvih korakov s trobento do džeza, Ljubljane in skupine Albatros ter njegovih bolj razposajenih mladostnih let.

V nadaljevanju serije o filmskih upodobitvah sv. Frančiška p. dr. Andraž Arko predstavi drugi nemi film o njem, Brat Sonce (Frate Sole) iz leta 1918. Ob razkošni produkciji in množičnih prizorih opozori tudi na njegove dramaturške, zgodovinske in duhovne pomanjkljivosti.

Selma Bizjak je tokrat za nas pripravila recept za sladko-kisle dušene paprike. Vroče lahko postrežemo kot prilogo mesnim, krompirjevim ali riževim jedem. Sobne temperature ali iz hladilnika pa uporabimo kot nadev za kruhke, popečene na žaru ali opekaču, ter kot prilogo različnim narezkom. 

Na koncu tednika pa vas tako kot vedno čakajo razvedrilne vsebine, da boste konec poletja lažji in bolj zabaven.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.