Domovina št. 278: V demokratični Sloveniji Kardeljevega 'spomenika' ne bi smelo biti

V 258. številki tednika Domovina prinašamo analize lokalnih volitev, pogovore o neodvisnosti sodstva, politični odgovornosti in medijskih dvojnih merilih ter razkrivamo zgodovinske in aktualne izzive Slovenije in Evrope. Ne manjkajo niti zgodbe o pomembnih slovenskih osebnostih, kulturni in verski vsebini, ob koncu pa vas čakajo še jesenska kulinarična poslastica in miselni izzivi.

Peter Avsenik v tokratni Temi tedna analizira izide prvega kroga lokalnih volitev 2026, presenetljive razplete v mestnih občinah ter politične bitke, ki se bodo nadaljevale v drugem krogu.

Vida Petrovčič se je pogovarjala z nekdanjim ustavnim in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je spregovoril o novem zakonu o sodnikih, neodvisnosti slovenskega sodstva in vplivu neformalnih omrežij znotraj sodniških vrst.

Nenad Glücks v članku odpira vprašanje, ali bi lahko pričanje farmacevtke Katarine Ravnikar, ki je po navedbah avtorja potrdila večino svoje prvotne izpovedi o domnevnih spolnih uslugah v zameno za zaposlitev v Lekarni Ljubljana, omogočilo ponovno uvedbo postopka zoper Zorana Jankovića.

Milan Krek opozarja na nevarnosti kanala C0 za ljubljansko pitno vodo ter razmišlja o tem, zakaj volivci kljub pomislekom znova podpirajo Zorana Jankovića in kako politična pripadnost vpliva na njihove odločitve.

Alenka Gaberščik piše o dvojnih merilih v poročanju dominantnih medijev ter navaja primere političnega hrupa in molka ob aktualnih dogodkih. Opozarja na enostranskost RTV Slovenija in poziva k bolj uravnoteženemu poročanju.

Alenka Gaberščik piše o političnem in medijskem ustvarjanju hrupa ter molku ob dogodkih, ki po njenem mnenju razkrivajo dvojna merila. Obravnava odnos sindikatov do razvojnega interventnega zakona, odzive institucij in poziva k uravnoteženemu poročanju RTV Slovenija.

Primož Lampič se s precejšnjo mero ironije loteva sodobnih slovenskih »kreposti« in ugotavlja, kako so neumnost, sprenevedavost, lažnivost in pokvarjenost iz nekdanjih slabosti postale skorajda zaželene vrline.

Aljuš Pertinač analizira prvi krog lokalnih volitev in se sprašuje, ali se je tranzicijska levica naveličala Zorana Jankovića. Piše o iskanju novega političnega obraza na levici, tekmi za ljubljanskega župana in možnosti, da bi največje mestne občine dobile neodvisne župane.

Milena Miklavčič razmišlja o vse bolj sprejemljivem odnosu do političnih laži in dvojnih merilih pri presojanju politikov. S primeri iz Slovenije in tujine opozarja na izginjanje odgovornosti ter se sprašuje, kam nas lahko pripelje opravičevanje laži v političnem boju.

Vida Petrovčič se je pogovarjala z raziskovalcem udbovskih arhivov Igorjem Omerzo o njegovi knjigi Anti-Pirjevec in zgodovinski podobi Edvarda Kardelja. Spregovorila sta o netočnostih v Pirjevčevi knjigi, povojnih pobojih, delovanju Udbe ter Kardeljevi vlogi pri oblikovanju Jugoslavije in odnosu do slovenske osamosvojitve.

Andraž Šest piše o vse pogostejših kibernetskih napadih na evropske države in opozarja na vlogo Kitajske, Rusije, Irana in Severne Koreje. Na primerih napadov na evropsko infrastrukturo, podjetja in državne ustanove predstavi različne motive napadalcev.

Ddr. Verena Vidrih Perko piše o zgodovini Bizantinskega cesarstva, njegovih kulturnih in civilizacijskih dosežkih ter pomenu za evropsko in slovensko preteklost.

Ivo Žajdela v tretjem delu prispevka piše o življenju in delu podjetnika ter stavbenika Josipa Slavca, ki je med obema svetovnima vojnama zgradil številne mostove, ceste, hotele in druge pomembne objekte.

Dr. Jože Možina v drugem delu Pričevalcev predstavlja življenjsko pot dr. Franca Vrevca, ki je kljub težkemu otroštvu z vztrajnim delom postal uveljavljen slovenski ortoped in v Slovenijo prinašal sodobna medicinska znanja iz tujine.

Matej Leskovar v članku serije Ljudskofrontna koalicija pokaže, da z nastankom Jugoslavije slovenska državnost ni bila odpravljena. V mirovanju se je ohranila v Jugoslaviji in je tudi jugoslovanski centralizem ni mogel izbrisati. Toda dr. Hribar to zanika iz političnih razlogov.

Ivan Sivec predstavi Gregorčičevo narodnoprebudno delovanje v Kobaridu, kjer je kot kaplan ustanovil pevska zbora in pripravil odmevno slovensko bésedo. Opiše tudi njegovo srečanje z učiteljico Dragojilo Milek, s katero sta se povezala v prizadevanjih za dvig narodne zavesti in slovenske kulture.

Ivan Sivec nam predstavi Francija Zemeta, priljubljenega harmonikarja in vodjo ansambla, ki je na ptujskem festivalu nastopil kar 24-krat. Opiše njegovo glasbeno pot, ustvarjanje ponarodelih viž in nadaljevanje družinske glasbene tradicije s sinovoma.

dr. Andraž Arko predstavlja televizijsko miniserijo Klara in Frančišek (2007), ki celovito prikazuje življenje dveh asiških svetnikov, njeno zgodovinsko širino, igralske interpretacije in teološka sporočila pa osvetli tudi skozi nekatere pomanjkljivosti pri prikazu njunega duhovnega življenja.

Za konec si lahko s Selmo Bizjak spečete okusno jesensko rustikalna pito z jabolki, orehi in brusnicami  ter se razvedrite s križankami in anagrami. Če pravilno rešite nagradno križanko, pa lahko obdarite prijatelja.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

Za ogled se:

Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.