Dosje kanal C0: Najprej pretepen, nato ovaden – tožilstvo ovadbo zavrglo

22. junija je okrožna državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad. Kazenska ovadba je bila vložena 16. aprila, in sicer zaradi suma, da je Simon Jernejc storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Gre za incident, v katerem je na gradbišču zadnjega dela spornega kanalizacijskega voda C0 varnostna služba ljubljanske mestne občine fizično obračunala z lastnikom zemljišč Urošem Jernejcem in njegovim bratrancem Simonom – prvi je dobil globo, slednji pa kazensko ovadbo, ki je bila pred dnevi zavržena. Primer odpira širše vprašanje ravnanja varnostnikov in policije na trasi kanala C0, saj so bili po več nasilnih incidentih kot kršitelji obravnavani prav lastniki zemljišč, ki so bili sami žrtve napadov. Podobno je bilo tudi v primeru Aleša Mrzela, ko je sodišče plačilni nalog policije že razveljavilo, ker očitani prekršek ni bil dokazan.

Spomnimo, gre za marčevsko dogajanje ob trasi kanala C0, ko je Uroš Jernejc obiskal svoje zemljišče in opazil, da so se tam pojavili delovni stroji. Najprej je nezakonite posege snemal s telefonom, nato pa je želel govoriti z vodjo gradbišča – vendar naj bi po Jernejčevih besedah ta nanj že kar takoj poslal varnostnike, da ga odstranijo. Kot je Jernejc večkrat opisal, so ga ob upiranju podrli na tla, mu poškodovali gleženj in ga udarjali v glavo. »Zgrabil je moja očala in mi jih porinil direktno v oči,« je povedal Jernejc, ki je po incidentu moral na urgenco. Med drugim so mu z očali poškodovali roženico – po njegovih besedah mu je varnostnik snel očala, jih stisnil v pest in ga udaril. Kot smo na Domovini že pisali, so ga nato skušali odvleči z njegove lastne parcele, on pa se je v sili prijel ovratnika varnostnika, pri čemer so mu takoj povedali, da ga bodo zaradi tega obtožili napada na varnostnika. »Bolj se boš upiral, bolj te bom zategnil,« je na posnetku slišati varnostnika.

Dogajanje je snemal Urošev bratranec Simon Jernejc – zato so se varnostniki kmalu lotili tudi njega. Na posnetkih je slišati njegove krike; medtem ko so ga tepli in davili, je klical Uroša. Odvlekli so ga na rob Save, ga podrli na tla, pretepali, mu klečali na obrazu in skušali odvzeti telefon. Na koncu naj bi nezavesten obležal na tleh, varnostniki pa so se ob tem smejali. S posnetka, ki ga hranimo v uredništvu, se sliši, ko so varnostniki rekli, da so Simona »umirjali«. Simon, ki se je prav tako znašel na urgenci, je kasneje za medije povedal, da so mu vzeli telefon in izbrisali dokaze. Telefon so odvzeli tudi Urošu Jernejcu in tudi iz njegovega telefona odstranili vso za njih sporno vsebino. Odvzem telefona po besedah nekdanjega vrhovnega sodnika Jana Zobca pomeni poseg v lastnino na telefonu in je zato že sam po sebi protipraven (razen v primerih, ko je za odvzem podana pravna podlaga, npr. rubež v izvršilnem postopku, zaseg v kazenskem postopku).

Zanimivo je, da so Urošu plačilni nalog prinesli kar na urgenco. Policisti na prizorišče sicer niso prišli dovolj zgodaj, da bi preprečili nasilje. Poklicali so jih varnostniki, ki so to pravzaprav dolžni storiti oz. naj bi bili tako dogovorjeni. Kot je Uroš Jernejc večkrat izjavil, so bili varnostniki tudi sicer dogovorjeni s policisti. Slednjih naj namreč ne bi zanimali obe plati zgodbe, pač pa so oba Jernejca že takoj obravnavali kot kršitelja oz. storilca – čeprav sta bila oba potolčena, kar za varnostnike ne bi mogli trditi. »Vse je dogovorjeno s policijo, vrhom policije in varnostno službo Mestne občine Ljubljana, tako da to je najhujši kriminal, kar se lahko zgodi v tej naši svobodni državi,« je dejal Jernejc. Poleg Alfa varovanja je bil na kraju dogodka tudi Progard direkt varovanje. Direktor družbe Vahidin Mehmedović se poleg varovanja ukvarja tudi z izterjavo dolgov. 

Prvi nasilni incident na trasi kanala C0 seže v konec leta 2022

»Zakrčil sem se v strahu,« je žrtev policijskega nasilja opisala trenutke, ko so policisti – kot so opisale priče incidenta – nanj planili kot živali. »Eden od izvrševalcev je dvignil pendrek, drugi je zavzel gard, spodmaknili so mi noge in šest težkih me je dvignilo in odneslo. Po nekaj korakih so me spustili, da sem padel po tleh,« je povedal lastnik zemljišča Aleš Mrzel, ki je nato tudi izgubil zavest in se čez nekaj časa znašel v policijskem vozilu z lisicami na rokah. Zaradi policistovega udarca v obraz je močno zakrvavel, kasneje so ga po obisku urgence obdržali na opazovanju. Poleg fizičnega trpljenja pa je od policije prejel še kazen – plačilni nalog. Proti pomočniku načelnika PP Bežigrad je oškodovanec s svojim odvetnikom vložil ovadbo – a jo je tožilstvo kasneje zavrglo.

Mrzel je po svojih besedah tistega dne prišel k sosedu z Ježice, da bi mu pomagal pri odpravi težav pri delovanju traktorja. Pri tem so se odvijale v bližini dejavnosti, povezane z geodetskimi deli, a ne na parceli omenjenega soseda. Oškodovanca je tam nenadoma opazil pomočnik načelnika PP Bežigrad – z roko je pokazal na nič hudega slutečega in ukazal podrejenim, naj ga privedejo. Ena izmed prič je za RTV povedala, da so stali na parceli, ki sploh ni bila vprašljiva in namenjena za gradnjo – torej stran od osrednjega dogajanja – a so enega od lastnikov parcel na tistem območju policisti vseeno obstopili, in ko je slednji zaklical »urgenca«, se je pričelo. »Nanj so planili kot živali,« je povedala priča.

Predstavnik za odnose z javnostmi je takrat po pooblastilu direktorja PU Roberta Bajuka v odzivu na novinarska vprašanja portala Nova24tv glede policijske asistence sporočil, da je samoupravna lokalna skupnost, t. j. Mestna občina Ljubljana, policijo zaprosila za asistenco pri izvajanju njihovih nalog na območju Ježice. Pojasnil je, da »Policija pri nudenju pomoči pristojnim upravičencem ne preverja in ne ugotavlja zakonitost in korektnosti dotedanjih postopkov, niti ne preverja, ali so podani dejanski razlogi za opravo nekega opravila. Za vse navedeno poskrbijo oz. so odgovorni upravičenci (v tem primeru MOL), ki skrbijo tudi za strokovnost in zakonitost svojih postopkov, na kar so bili predstavniki Mestne občine Ljubljana še posebej opozorjeni. Vloga policije je namreč zgolj zagotavljanje varnosti upravičencem.« Policija je po svojih navedbah pri presoji zaprosila MOL za nudenje asistence pri nadaljevanju gradnje povezovalnega kanala C0 ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 12. člena ZNPPol, zato je 14. decembra Mestni občini Ljubljana nudila asistenco.

Nato se je februarja 2023 še drugič zgodil nasilni napad na lastnike parcel – po tem, ko se je v Črnučah zbralo več lastnikov zemljišč in skušalo podreti varovalno ograjo na gradbišču, je prišlo do spopada z varnostniki. Po pretepu sta dve osebi potrebovali zdravniško pomoč, med pretepenimi je bil ponovno Mrzel.

Že takrat je bila prisotna tudi varnostna služba Pro direkt, in sicer v vlogi podizvajalca varnostne službe Alfa. Kot je pisala tudi Demokracija, je bil kot lastnik podjetja (poleg S. Seferaj) zabeležen Jože Mihalič – nekoč kriminalist v Novi Gorici. V okviru svoje službe naj bi tudi spoznal družino Seferaj in z njimi stkal tesnejše stike. Dokazano mu sicer nikoli ni bilo nič, proti njemu ni potekal noben postopek, vendar pa so govorice o poslih s Seferaji postale dovolj glasne, da je moral policijo zapustiti. Demokracija je pisala tudi o Arsimu Seferaju, prav on naj bi takrat pretepel Mrzela. »Prišel je eden nekoliko starejši, ki je govoril samo srbohrvaško – grozil je z invalidnostjo in likvidacijo, če se slučajno še pojavim na tem območju, telo naj bi odvrgli med koruzo,« je takrat opisal svojo izkušnjo eden izmed lastnikov parcele, ki je incident prijavil policiji.

Sodišče je razveljavilo plačilni nalog, očitani prekršek ni bil dokazan

Okrajno sodišče je decembra lani razveljavilo plačilni nalog Policijske postaje Ljubljana Bežigrad zoper Mrzela zaradi domnevnega prekrška po Zakonu o zasebnem varovanju. Sodišče je ugotovilo, da očitani prekršek ni bil dokazan, zato je postopek ustavilo. Mrzel je bil kaznovan z globo, ker naj ob gradbišču kanala C0 ne bi upošteval odredbe varnostnika Miralema Bešića, naj zapusti varovano območje. Po navedbah v plačilnem nalogu je varnostnik zoper njega uporabil fizično silo in ga zadržal do prihoda policije. Sodišče po izvedenem dokaznem postopku temu opisu ni sledilo.

V obrazložitvi sodbe je navedeno, da po zaslišanju prič in pregledu dokazov očitani prekršek ni bil dokazan. Pri tem je sodišče posebej izpostavilo, da ni sledilo izpovedbi varnostnika Miralema Bešića glede ključnega vprašanja, ali je Mrzel sploh stopil na varovano območje. Po oceni sodišča so več zaslišanih prič in fotografije dogodka vzbudile razumen dvom v pravilnost policijskih ugotovitev. Sodišče je zato odločilo po načelu »in dubio pro reo« oziroma v dvomu v korist obdolženca. V sodbi je med drugim navedeno tudi, da fotografije kažejo, da je Mrzel ležal na tleh ob ograji zunaj varovanega območja – ker ni bil na varovanem območju, tudi ni bil dolžan spoštovati odredbe varnostnika družbe za varovanje. Poleg tega mu odredbe ni dal varnostnik pristojne službe, pač pa civilna oseba. Sodišče je torej ocenilo, da očitani prekršek ni dokazan.

Zahtevali listino, na osnovi katere je policija ugotovila zakonitost prisotnosti varnostnih služb 

Jernejc se je sicer v družbi mestnega svetnika Aleša Primca kmalu po napadu zglasil na ljubljanski policijski upravi, kjer so mu zatrdili, da se s primerom ukvarjajo. Direktor PU Ljubljana Tomislav Omejec mu je, kot pravi lastnik zemljišča, dejal, da okoliščine dogajanja preverjajo tudi pri pristojnih inšpekcijah. A ker se ni nič premaknilo, so na policijo naslovili dopis, v katerem so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali informacijo, na osnovi katere je policija posredovala v Stožicah. Poleg tega so zahtevali še:

• listino, na osnovi katere je policija ugotovila zakonitost prisotnosti varnostnih služb na privatnem zemljišču;
• dokument, na osnovi katerega je bilo vzpostavljeno varnostno območje;
• zapisnik geodetske službe, ki bi dokazoval, da je bilo gradbišče pravilno postavljeno;
• pogodbo med naročnikom in varnostno službo;
• zapisnik policije na dogodku ter
• poročilo varnostnih podjetij o dogodku.

O tem smo pisali tukaj.

A ostali so praznih rok – organ je prosilcu namreč zavrnil dostop do več listin, iz katerih bi izhajala pravna podlaga za policijsko posredovanje, zakonitost prisotnosti varnostnih podjetij na zasebnem zemljišču, vzpostavitev varovanega območja in zakonitost vzpostavitve gradbišča. Pozor – zavrnil je z obrazložitvijo, da ti dokumenti ne obstajajo oziroma jih policija ne poseduje. Hkrati pa je dostop do policijskega zapisnika in poročil varnostnih podjetij zavrnil z obrazložitvijo, da gre za podatke, pridobljene ali sestavljene zaradi kazenskega pregona oziroma prekrškovnega postopka, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi postopkov. A če dokumenti o zakonitosti varovanega območja in prisotnosti varnostnikov ne obstajajo, se odpira vprašanje, na čem je policija v tistem trenutku sploh temeljila obravnavo Jernejcev kot domnevnih storilcev, ne pa kot žrtev nasilja.

Varovano območje po Golobovem mnenju nezakonito določeno

»Prva pomembna stvar je ta, da varovano območje po zakonu o zasebnem varovanju nikakor ne more biti vzpostavljeno, če s tem ne soglaša lastnik. Tukaj je več lastnikov, torej govorimo o tem, da bi morali vsi lastniki podati soglasje, tega pa ni. Torej ta varnostna služba tam nima kaj početi. Ne v petek ne danes nima tam kaj početi. S tega vidika je bilo to območje, ki je bilo označeno kot varovano območje, nezakonito določeno, kar pomeni, da posledično tudi taka globa ne more in ne sme biti izdana,« je za naš medij povedal odvetnik Klemen Golob.

Druga pomembna stvar je po njegovih besedah vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo. »In ko poslušam Uroša, mu popolnoma verjamem. Vem tudi, da bodo to potrdili posnetki, ki so bili pri tem pridobljeni. Ti posnetki kažejo to, kar pravi Uroš, in potrjujejo njegovo izjavo, ne pa tega, kar pravi policija,« je poudaril Golob. Napovedal je tudi, da bodo sprožili oz. vložili kazensko ovadbo tako zoper družbo, ki je to varovanje izvajala, kot tudi zoper konkretnega človeka, ki je storil to nasilje. »Imamo posnetke, ki so nazorni,« je zatrdil. Več v Vroči temi »Pretepenemu Urošu Jernejcu bi naprtili napad na varnostnike«.

Modus operandi in policijsko-varnostna naveza?

V članku »Ko varnostniki postanejo nevarni« smo opozorili na še eno podobno zgodbo. Kot je v poročilu o dogajanju zapisal eden od lastnikov zemljišč, se je 17. februarja zjutraj odpravil nabrat nekaj koruze za kokoši na svojo njivo na Ježici. Približno 100 metrov pred njivo se je pojavila prepreka, skupaj z znakom za prepovedan promet. Ob prepreki ni bilo nikogar in nobene oznake, da gre za kakršnokoli gradbišče. Ustavil je vozilo in se peš odpravil proti njivi. Približno 50 metrov od prepreke je naletel na tovornjak in več gradbenih strojev. Prisotne je povprašal po delovodji, a dobil odgovor, da ta ni prisoten.

Nato je z mobilnim telefonom naredil nekaj fotografij in se odpravil proti vozilu. »Takrat pa se je z zadnje strani gradbene mehanizacije pojavila večja gruča mož, oblečena v črna oblačila, ki so začeli vpiti name. Nadaljeval sem pot proti vozilu, vendar so me vmes dohiteli in nekdo me je od zadaj udaril v zatilje,« je povedal lastnik zemljišča, ki pa se ne želi izpostaviti. Varnostniki so vpitje stopnjevali vse do groženj, da bi se mu lahko nekaj hudega zgodilo, da naj pazi, kaj se lahko zgodi družini, da tu vlada mafija in da tu nima kaj iskati. 

Do prepreke so takrat prišli trije sosedi, ki so dogajanje videli. Gruča mož je nadaljevala z verbalnimi napadi nad vsemi prisotnimi, od njega pa zahtevala telefon. Ker jim ga ni želel izročiti, ga je fizično napadlo več varnostnikov, ga podrlo na tla in mu odvzelo telefon – moral je izbrisati vse fotografije. Istočasno so napadli in podrli še enega lastnika, druga dva pa obkolili. Na tleh ga je varnostnik Mehmedović držal pet minut, nato mu je dovolil vstati. Na vztrajanje lastnikov, da so na zasebnem zemljišču, so odvrnili, da jih to ne zanima – saj »tu vlada mafija«. Tudi v tem primeru je bil po besedah prič pristop policista pristranski. In tudi v tem primeru je napadeni lastnik zemljišča prejel globo.

Vsi postopki še niso zaključeni

»Več lastnikom so tako grozili. Nekaterim so tudi rekli, da vejo, kje je doma – bomo prišli, te bomo razkosali in raztresli po tvojem polju,« nam je povedal Jernejc in ponovno opozoril na nedelovanje policije na terenu.

Kot sta z bratrancem občutila tudi na lastni koži, so se namesto v zbiranje dokazov zapičili le v njiju dva. Če zadeva ne bi šla v javnost, po njegovem mnenju policija tudi ne bi sprožila nobenega postopka zoper varnostno službo (nasilništvo in kršenje 881/1 v zvezi s 57/2 Zakona o zasebnem varovanju). Na srečo obstajajo tudi posnetki, ki potrjujejo njune besede – tako je malo težje zgodbo prirediti po svoje. O naslednjih korakih bosta z bratrancem razmislila, ko policija in tožilstvo opravita svoje. »Sedaj je prioriteta da se ustavi kanal C0,« je bil jasen.

Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da zbirajo obvestila zaradi suma kršitev zakona o zasebnem varovanju in da bodo, če bodo kršitve potrdili, ustrezno ukrepali.

Na očitke o tem, da naj bi bili varnostniki in policisti dogovorjeni, pa odgovarjajo, da policija naloge opravlja »izključno v okviru zakonskih določil in pooblastil«. »Pri tem policija zasleduje izključno načelo zakonitosti in strokovnosti ter ne ščiti interesov nobenega od vpletenih deležnikov – ne lokalne skupnosti, ne državnih organov, ne drugih interesnih skupin ali posameznikov,« so še navedli na ljubljanski policijski upravi.