Uroš Jernejc in odvetnik Klemen Golob: Pretepenemu Urošu Jernejcu bi naprtili napad na varnostnike

Intervju: Uroš Jernejc in Klemen Golob, odvetnik

V podkastu Vroča tema sta gostovala odvetnik Klemen Golob in ljubljanski kmetovalec Uroš Jernejc. Oba se že več kot pol desetletja borita s slovensko pravno državo in ljubljanskim šerifom Zoranom Jankovićem za zaščito pravice ljubljanskih kmetov in čiste pitne vode na območju Kleč, ki je vir za več kot 400.000 ljudi v Ljubljanski kotlini.

Gospod Jernejc, zakaj ste prišli na traso kanala? Ste hoteli preprečiti gradnjo ali kaj drugega? Dan prej je bila pritožba zoper gradbeno dovoljenje zavrnjena.

Uroš Jernejc: Stvar je v tem, da mi še vedno ne vemo, kaj ta odločba sploh vsebuje, ker nam še ni bila vročena. Kar pa se tiče samega dogajanja v petek, 27. marca, je bilo tako: zjutraj sem prišel na teren, ker sem izvajal kontrolo na našem zemljišču, tako kot jo moram izvajati tudi ob drugih posegih, in opazil sem delovne stroje, gradbeno mehanizacijo, tovornjake, bagre in gradbince, ki so bili na parceli 2324 (to je ta parcela, ki je zdaj v igri). Takoj sem začel fotografirati. Opazil sem torej gradbince in sem z različnih zornih kotov slikal. Do svoje parcele sem lahko prosto dostopil, ker je do nje več poti. Bil je sicer nek nered, ampak nihče me ni ogovoril, nihče mi ni nič rekel, tako da sem lahko mirno hodil. Šel sem po sredini parcele, da bi od blizu fotografiral bagre. Nato sem prosil za delovodjo oziroma vodjo gradbišča. Tam se je en gospod predstavil, kot da je vodja, ni pa povedal svojega imena. Samo opozoril sem ga, da so na območju, kjer ne smejo graditi, in da uporabljajo bagre, ki jih dejansko ne bi smeli uporabljati. Še preden bi pogovor stekel naprej, je ta domnevni delovodja poklical varnostnike in rekel, naj me odstranijo.

Pravite, da ne smejo graditi in da ne smejo uporabljati bagrov. Kakšna je podlaga za vaše trditve?

Uroš Jernejc: Gradbeno dovoljenje, ki so ga izdali na Upravni enoti Ljubljana.

V njem piše, da je dovoljen le ročni izkop. Pravite tudi, da gradnja ni dovoljena – kje je tukaj problem?

Uroš Jernejc: Problem je v tem, da je trasa določena v šestmetrskem pasu. Tukaj imajo služnost, tukaj lahko gradijo. Ne smejo pa graditi izven tega območja.

Klemen Golob: Trasa je bila v bistvu ves čas tega postopka pred upravno enoto, ko se je to gradbeno dovoljenje izdajalo, osrednje vprašanje glede tega, ali je izkazana pravica graditi. Ta pravica graditi pomeni, da lahko Mestna občina Ljubljana s takim ali drugačnim posegom poseže v to nepremičnino. Kar je bilo ugotovljeno in tudi dokazano z izvedenskim mnenjem izvedenca geodeta – to je zelo pomembno – je, da ta odločba, s katero je bila podeljena pravica graditi za očeta, pa tudi za vse ostale, kjer je bila taka odločba izdana, ni izvršljiva. To pomeni zelo preprosto: ko jaz ali pa kdorkoli drug prebere izrek te odločbe, dejansko ne more vedeti, kje naj bi ta trasa potekala. Ali je to na vzhodu, na zahodu, na severu, na jugu ali kje drugje – tega se ne ve. Zadeva je tako absurdno nedoločljiva, da je tudi izvedenec potrdil, da kot strokovnjak geodetske stroke ne more ugotoviti, kje naj bi ta trasa potekala.

Zadeva je tako absurdno nedoločljiva, da je tudi izvedenec potrdil, da kot strokovnjak geodetske stroke ne more ugotoviti, kje naj bi ta trasa potekala.

Kot odvetnik imate dolgoletne izkušnje z gradbenimi dovoljenji. Pravite, da so drugi primeri veliko bolj jasni kot ta.

Klemen Golob: Absolutno. V teh postopkih, ki se nanašajo na kanal C0, smo na vsakem koraku naleteli na neko oviro. Lahko rečem, da smo se na vsakem koraku srečevali s stališči in mnenji, ki so se nam že na prvi pogled zdela absurdna, nerazumna in nerazumljiva. Nekdo je zagovarjal neko stališče, ki ga enostavno ni bilo mogoče podpreti z zdravo pametjo. Zdaj govorim zelo na splošno, ampak hočem poudariti ta občutek, ki smo ga imeli ves čas. Tudi če pogledamo gradbeno dovoljenje, bi rekel, da je zelo skopo. Tukaj pa moram povedati, da je bila tista odločitev gospe Špele Knez (uradnice na UE Ljubljana), ki je bila prvotna, da se postopek prekine, še daleč najbolj pravilna. Mislim, da bi ta odločitev morala obstati. Seveda pa so bile vložene pritožbe in nadrejeni organ je rekel, da se mora zadeva nadaljevati.

Gospod Jernejc, vrnimo se na petek, na kraj dogodka: varnostnik je prišel do vas. Kaj se je nato zgodilo?

Uroš Jernejc: Takoj ko je delovodja rekel, naj me odstranijo, so prišli trije varnostniki, ki so mi rekli, naj se umaknem, ampak že v tistem trenutku so me tudi prijeli. Začeli so me odrivati, padali so prvi udarci, potem pa so me porinili po tleh, da sem padel, ne pa, kot naj bi bilo navedeno v plačilnem nalogu, kar je zelo zanimivo, da sem padel v lužo oziroma da sem se sam vrgel v lužo. Poškodba očesa je nastala v nadaljevanju postopka. Dva varnostnika sta me držala za ramo, seveda s svojimi tako imenovanimi strokovnimi prijemi. Pred menoj pa je hodil varnostnik, ki je imel na jakni nalepko varnostne službe, priimek Mehmedović, in je ves čas grozil. Ne bom ponavljal vsega, kar je govoril, ampak zadal mi je udarec v čeljust.

Mogoče bi bilo prav, da poveste, s čim vam je grozil.

Uroš Jernejc: Govoril je »Ubiču te, ubiču te« (ubil te bom, ubil te bom) oziroma nekaj v tem smislu. Te grožnje smo ves čas poslušali.

Grozil vam je torej s smrtjo?

Uroš Jernejc: Ja, tako je, z grožnjami smrti. To so res grozljive zadeve in treba jih je izpostaviti. Prav zato tudi govorim o tem. Potem ko me je udaril v čeljust, mi je z obraza snel očala, ki jih še danes nimam. Zagrabil jih je v pest in zamahnil proti meni. Vse to se je dogajalo zelo hitro. Kasneje sem dokazal, tudi pred policijo, da so bila očala vsa skrivljena. Rekel sem jim, naj jih fotografirajo, pa jih niso. Sami so kazali s prstom, da bodo vse to posneli.

Skratka – tepen na lastni zemlji.

Uroš Jernejc: Tepeni smo na lastni zemlji, tako je.

Pa ne samo vi, tudi vaš bratranec.

Uroš Jernejc: Tako je. Medtem ko so mene fizično in tudi verbalno odvlekli na drugo lokacijo zemljišča, je prišel moj bratranec Simon Jernejc. Prosil sem ga, naj začne snemati, in on je to tudi storil. Nekaj časa se z njim niso ukvarjali, potem pa je šel slikat situacijo na terenu in tudi sam je prosto dostopil do parcele. Ko pa so varnostniki opazili, da ima telefon in da snema, jih je bilo kar naenkrat na njem štiri ali pet. Potegnili so ga stran proti brežini Save, ga vrgli na tla, mu na vsak način skušali izbiti telefon iz rok, potem pa so ga začeli tudi tepsti. Na posnetkih, ki jih imamo in smo jih tudi priložili, se slišijo njegovi kriki.

Kakšne poškodbe je dobil on?

Uroš Jernejc: Bil je potolčen po obrazu, ker so ga vlekli po tleh. Ampak najhuje je to, da so ga dobesedno davili z rokami. Ne samo to – tudi klečali so na njegovem vratu. Zadali so mu takšne udarce, da so tisti kriki, ki jih slišiš na posnetkih, res srhljivi. Jaz se še danes začnem tresti, ko se spomnim na to. To je res nepopisno, kaj se je dogajalo.

Pravite, da ste potem dobili policijsko kazen. Kako je do tega prišlo?

Uroš Jernejc: Ko je na lokacijo prišla policija, je bilo dejansko tako, kot da bi bila jaz in Simon zločinca. Bolj jih je zanimalo, kaj midva tam delava, kot pa to, kaj se je dejansko zgodilo. Dejstvo je, da je policist meni takoj začel pisati kazen in zapisnik. Rekel sem mu, naj počaka trenutek, ker sem imel poškodovan gleženj in je adrenalin začel popuščati.

Kaj so vam očitali policisti?

Uroš Jernejc: Plačilni nalog so mi nato vročili na UKC, ko sem bil v oskrbi zdravstvenega osebja. Če lahko izkoristim ta trenutek še za kratko zahvalo: hvala vsem v UKC in na očesni kliniki, vsem zdravnikom, sestram in osebju, ker so res dobri ljudje in dobri strokovnjaki. Res iskrena hvala vsem. Če nadaljujem: prišli so k meni v sobo, medtem ko so nad menoj izvajali terapijo, me pregledovali, in mi izročili plačilni nalog. Rekli so, da mi vročajo plačilni nalog, natančne obrazložitve pa se ne spomnim več, kaj točno so povedali. V zapisniku piše, da naj bi jaz poškodoval varnostnika, da sem ga jaz napadel in da mi zato izrekajo globo. Mislim, da gre za kršitev zakona o zasebnem varovanju, nisem pa pravnik.

V zapisniku piše, da naj bi jaz poškodoval varnostnika, da sem ga napadel in da mi zato izrekajo globo.

Koliko boste morali plačati?

Uroš Jernejc: 400 evrov. Polovička je 200 evrov.

Gospod Golob, je to normalno?

Klemen Golob: Ne. Glejte, iskreno povedano: z Urošem sem že govoril, v stikih sva bila že 27. marca, v petek, ampak bolj ko danes to poslušam, bolj me spreletava srh. To je grozljivo. Kar se tiče policije, ki pride v UKC vročit plačilni nalog – to je neresno. Mislim, to je absurdno. Zakaj ga ne pošljejo po pošti, zakaj se ne vroči na običajen način? Da človek najprej opravi vse terapije in preglede, potem pa mu takšen plačilni nalog pomolijo pod nos – res ne vem, kaj se tu počne.

Ali mu lahko zdaj pri tej kazni kakorkoli pomagate?

Klemen Golob: Da, absolutno, absolutno bomo to izpodbijali. Prva pomembna stvar je ta, da varovano območje po zakonu o zasebnem varovanju nikakor ne more biti vzpostavljeno, če s tem ne soglaša lastnik. Tukaj je več lastnikov, torej govorimo o tem, da bi morali vsi lastniki podati soglasje, tega pa ni. Torej ta varnostna služba tam nima kaj početi. Ne v petek ne danes nima tam kaj početi. S tega vidika je bilo to območje, ki je bilo označeno kot varovano območje, nezakonito določeno, kar pomeni, da posledično tudi taka globa ne more in ne sme biti izdana. To je prva zadeva. Druga pa je seveda vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo. In ko poslušam Uroša, mu popolnoma verjamem. Vem tudi, da bodo to potrdili posnetki, ki so bili pri tem pridobljeni. Ti posnetki kažejo to, kar pravi Uroš, in potrjujejo njegovo izjavo, ne pa tega, kar pravi policija.

Ampak živimo v državi, kjer se bolj ukvarjamo s tem, kdo je avtor posnetka, namesto s tem, kaj je na njem, tako kot v primeru razkrite Jankovićeve korupcije.

Klemen Golob: Ja, v bistvu me s tega vidika malo skrbi, ampak ne preveč. Ti posnetki so bili povsem zakonito pridobljeni. In to moram povedati: sprožili bomo oziroma vložili bomo kazensko ovadbo tako zoper družbo, ki je to varovanje izvajala, kot tudi zoper konkretnega človeka, ki je storil to nasilje. Imamo posnetke, ki so nazorni in ki potrjujejo to, kar Uroš govori. Tako da – mi se malo preveč ukvarjamo s tem, kdo je avtor posnetka. Poskrbel bom, da bo vsebina tista, ki se bo obravnavala.

Ta varnostnik je bil že večkrat nasilen. Tudi drugi varnostniki so večkrat grobo ravnali z lastniki zemljišč, ki so se na območju Ježice upirali gradnji kanala.

Uroš Jernejc: Po vseh informacijah, ki jih imamo, to ni prvi primer in vsi ti primeri sledijo enakemu vzorcu dogodkov. Varnostniki začnejo pretepati lastnike, celo na območjih, kjer sami trdijo, da jih varujejo. Imamo primer, ko so štiri parcele stran pretepali človeka. Vse to je zdaj pred sodiščem. Vedno se ponavlja isti vzorec: varnostniki pretepajo lastnike, policija pa potem izda plačilne naloge lastnikom oziroma žrtvam. Srž problema pa ostaja nerešena.

Gospod Golob, zadnji dogodki so zanimivi. Svoboda v nedeljo slavi zmago brez Roberta Goloba, in to z Zoranom Jankovićem v štabu. Naslednji dan ministrstvo za naravne vire in prostor zavrne vašo polletno pritožbo. Dan kasneje pa na teren pripeljejo stroje in varnostna služba pretepe še nekaj lastnikov zemljišč. Ste tudi vi to videli kot nenavadno zaporedje dogodkov takoj po volitvah?

Klemen Golob: Mogoče vas bom malo popravil – to ni nič nenavadnega, to je pričakovano. Vsi smo to pričakovali. Moram reči, da smo vedeli, da bo o naših pritožbah odločeno po volitvah. Zakaj, tega seveda ne morem z gotovostjo trditi, verjetno pa je bila v ozadju tudi kakšna kalkulacija glede nabiranja volilnih točk. A s tem se zdaj ne bom ukvarjal niti me to ta trenutek ne zanima. Bi pa rad izpostavil eno stvar: vedeti morate, da je o pritožbi odločilo ministrstvo za naravne vire in prostor. To je tisto ministrstvo, kjer mi je osebno uradnica na ustni obravnavi glede garažne hiše pod tržnico, kjer prav tako zastopam Alpe Adria Green, rekla, naj zaprem usta. To je to ministrstvo, ki evidentno, načrtno in namerno uporablja uredbo, za katero ni le ustavno sodišče, ampak tudi upravno sodišče reklo, da je nezakonita in neustavna. To je tisto ministrstvo, kjer so uradne osebe proti nam, ki smo nasprotovali temu projektu in tej investiciji, nastopale skoraj kot advokati investitorja. In odločitev ministrstva, da zavrne te pritožbe, je bila zato seveda pričakovana. Povsem jasno je, da se je vse skupaj zgodilo po volitvah. Zakaj? To si lahko po mojem vsak sam razloži. Gre namreč, vsaj po mojem osebnem prepričanju, za okoljsko najbolj sporen projekt v Republiki Sloveniji.

To ni prvi primer – vsi primeri sledijo enakemu vzorcu: varnostniki pretepajo lastnike, policija pa izdaja plačilne naloge žrtvam.

Ali se ob vsem tem počutite nemočne, glede na to, da se pravzaprav nič ne zgodi in da že vrabci na veji čivkajo, kako se dela v ljubljanski občini?

Klemen Golob: Ravno nemočne se ne počutimo. Mislim, da sodelujemo že od leta 2020 in da smo danes tukaj, kjer smo, prav zaradi angažmaja vseh nas. Drugače bi bilo že leta 2022 vse narejeno, če ne še prej. Tako pa smo še vedno tukaj, kjer smo, in se ne počutimo nemočne. Je pa res, da me ob branju in poslušanju prisluhov, pridobljenih med preiskavo tožilstva, pa tudi ob poslušanju skritih posnetkov o korupciji kot človeka kar zmrazi. Ko potem začneš povezovati določene stvari in ugotoviš, kdo je bil v določenem obdobju načelnik upravne enote – to je bil gospod Bojan Babič – in da je za njim kasneje prišla Andreja Erjavec, se stvari, gledano za nazaj, začnejo povezovati. Na postopke so očitno vplivale neke druge, tretje osebe. Mislim, da so ti prisluhi sami po sebi dovolj jasni, dovolj zgovorni in tudi dovolj pomembni. Mene predvsem skrbi, da se to dejansko dogaja. In drugo, kar me še bolj skrbi, je vprašanje, koliko je še tega. To niso edine stvari, to niso edini projekti. Tega sicer ne vem, ampak gre za zelo resno situacijo. V trenutku, ko je prišla v javnost zahteva za preiskavo, bi se morali takoj izvesti določeni ukrepi – tako na upravnih enotah kot na ministrstvih in drugod. Ampak očitno se to ni zgodilo in se še nekaj časa ne bo.

Ko začneš povezovati določene stvari, postane jasno, da so na postopke očitno vplivale tretje osebe.

(D246: 20-23)