[Duhovna misel] Denar ni sveta vladar (25. nedelja med letom)

dr. Ivan Štuhec

21. 9. 2025 ob 6:00
1 komentar

Družba

Duhovna misel za 25. nedeljo med letom: Lk 16, 1–13

Evangelij o krivičnem oskrbniku uči, da so zemeljske dobrine vredne le toliko, kolikor služijo drugim, posebej ubogim. Denar in premoženje, čeprav pogosto nepravična, lahko postaneta sredstvo za graditev prijateljstev in služenje ljubezni. Kdor absolutizira bogastvo, postane suženj mamona, medtem ko zvestoba v malem vodi k pravemu zakladu – Božjemu kraljestvu.

Komentarju lahko tudi prisluhnete:

Prilika o krivičnem oskrbniku

Nato je govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹

Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.‹

Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto čebrov olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko pa si ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto kadi žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹

In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči. Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«

Komentar: Denar ni sveta vladar

Osrednja tema tega evangelija je ena od standardnih napetosti med Božjo ljubeznijo in Božjim kraljestvom na eni strani ter človeškim prizadevanjem za uresničevanje ljubezni do bližnjega na tem svetu na drugi strani. Prizadevanje za življenje po zapovedi ljubezni ni omejeno na sentimentalnost ali poduhovljenost. Evangelist Luka večkrat govori o zemeljskih dobrinah v povezavi s srečo ali z nesrečo. Kako upravljamo z dobrinami, je del skrivnosti Božje ljubezni v našem življenju. V tem okviru lahko razumemo priliko o krivičnem oskrbniku.

V priliki oskrbnik spretno upravlja z dobrinami na premeten, a nepravičen način. Jasno mu je, da ga lastnik lahko odstavi zaradi njegovega nepoštenega upravljanja s premoženjem. Odloči se, da bo ponaredil evidenco, v katero je zapisoval dolgove. To je naredil zaradi preračunljivosti, da mu bodo dolžniki stali ob strani, ko ga bo gospodar odstavil.

Način, kako je oskrbnik deloval, naj bi bil model za naše ravnanje? Kako, saj vendar gre za koruptivni način delovanja. Premoženje, ki ni bilo njegovo, je uporabil za to, da bi si pridobil prijatelje. Na tak način naj bi kristjani uporabljali denar in kapital tega sveta, ki sta lahko nepravična? Denar, ki je sicer lahko nepravičen, lahko postane sredstvo za pomoč ljudem v stiski. To je način, kako si pridobimo prave prijatelje, ki nas podprejo in sprejmejo v trenutku, ko izgubimo vse ali ko zapustimo način delovanja tega sveta in pridemo pred poslednjo sodbo. Dokaj nenavadno zahtevo, naj si pridobimo prijatelje s krivičnim mamonom, je mogoče razumeti v smislu, da če »krivičnega mamona«, v tem primeru denar, uporabimo za dobro stvar, za tiste, ki so v stiski ali podrejenem položaju, smo ravnali pametno in smiselno v perspektivi večnega življenja. V tem smislu denar ni sveta vladar!

Zaključek prilike je zelo jasen. Najprej nam da vedeti, da je potrebno biti zvest v malem, če hočemo, da bomo zvesti v velikem. Bog nam je zaupal nekaj malega svojega stvarstva, materialne dobrine, bogastvo; kot dobri upravljavci naj bi s tem ravnali po volji lastnika, torej Boga. To pomeni v dobro ubogih, da dobrine postanejo sredstvo za služenje in ljubezen. Samo če bomo tako ravnali, nam bo zaupan pravi zaklad, ki je Božje kraljestvo. Prilika želi povedati, da življenje na tem svetu ni ločeno od večnega življenja, od eshatološke polnosti življenja. Božje kraljestvo se uresničuje z našimi srečanji in dejanji z bližnjimi in z našim ravnanjem z dobrinami.

Drugi modrostni stavek pa je odločilen: »Ne morete služiti Bogu in mamonu«. Kdor absolutizira bogastvo tega sveta, postane neprijatelj Boga in njegovega kraljestva. Kdor časti pravega Boga, ne more častiti idolov materializma. Dobrine tega sveta so toliko vredne, kolikor so v službi za druge, za bližnje, še posebej revne. Če dobrine niso uporabljene za blaginjo drugih ljudi, propadajo in uničujejo človeška življenja.

Seveda ta način upravljanja z dobrinami nima nobene zveze s kakršnimi koli socialističnimi in komunističnimi idejami, ki se neprestano na novo oživljajo. Jezus ni dal nobenega povoda za to, da komur koli vzamemo lastnino na nasilen način. Prav tako ni dal povoda za to, da vidimo rešitev v popolnoma liberalnem načinu upravljanja z dobrinami. Niti komunistični družbeni red in neokomunistične ideje niti potrošniški in liberalni kapitalizem niso združljivi s krščanskim pogledom na svet in življenjskim slogom. Vse to se prepleta in dopolnjuje v našem okolju, hkrati pa na svoj način ogroža življenja in celotno skupnost.

Kristjan ve, da ne sme nasilno posegati v življenje drugih oseb, hkrati tudi ve, da je premoženje ljudi toliko vredno, kolikor je v službi drugih in za druge. Če dobrine in denar na tem svetu niso v službi dobrodelnosti in graditve prijateljstva, postanejo idol in nas onesposobijo, da bi hodili za Jezusom. Postanejo mamon, o katerem govori evangelij. Mamon je zato krivičen, ker ustvarja krivične razmere med ljudmi. Kdor je zaupanja vreden pri delitvi dobrin, temu Bog zaupa resnično dobro. Pametni oskrbnik ni bil zaupanja vreden, ker je zlorabil dobroto svojega gospodarja.