[Duhovna misel] Križ brez križanega (24. nedelja med letom)

Duhovna misel za 24. nedeljo med letom: Jn 3, 13–17

Na praznik povišanja svetega križa se spomnimo, da je križ iz rimskega orodja smrti postal znamenje odrešenja. Pogovor v zlatarni je pokazal, da nekateri želijo križ brez Kristusa, a prav križani Jezus daje križu pravi pomen – življenje in upanje. Ljudje pomen simbolov vedno soustvarjamo, podobno kot pri tetovažah, ki izražajo identiteto, spomin ali upor. Vsaka religija ima svoj simbol, ki razodeva njeno bistvo, krščanski križ pa združuje trpljenje in zmago nad smrtjo. Evangelij nas uči, da je Kristus na križu znamenje odrešenja in Božje ljubezni do sveta.

Komentar: Križ brez križanega

Na današnjo nedeljo je praznik povišanja svetega križa, zato je izpadel evangelij po Luku in beremo evangelij po Janezu. Evangeljsko besedilo govori o tem, da je Bog poslal svojega Sina na svet, da bi se po Sinu svet odrešil. Odrešitev se je zgodila na križu in v praznem grobu na velikonočno jutro. Križ, ki je bil za rimsko vojsko sramotilni in morilski steber, je postal za kristjane znamenje odrešenja.   

Nedavno sem v majhni zlatarni dal vgravirati besedilo na darilo za rojstni dan. Pred mano je bila gospa, ki se je z zlatarjem pogovarjala, kako naj na obesku odstrani Jezusa s križa, ker bi njen vnuk ali nečak želel, da je križ brez križanega. V nekem trenutku se zlatar obrne k meni in vpraša, kaj bi na to rekel jaz. Tudi gospa se obrne k meni in ko me prepozna, sama odgovori, da bi bil verjetno za to, da Jezus ostane na križu. Zame je bilo zanimivo dejstvo, da želi mladenič nositi križ okrog vratu, a brez križanega.

Če vprašate umetno inteligenco, kar mladina gotovo počne, kaj pomeni križ, dobite naslednji odgovor: »Simbolizira križanje Jezusa Kristusa, ki je za kristjane osrednji dogodek odrešenja. Prvotno je križ orodje rimske usmrtitve, a je po 4. stoletju postal znak upanja in večnega življenja«. Kratko in jedrnato zvemo o križu vse. Torej, če imamo križ brez Kristusa, smo bližje simboliki rimske mučilne naprave. Križani Jezus na tej napravi bistveno spremeni njen pomen in njeno sporočilo. Če je za rimsko vojsko križ simbol mučenja in smrti, je za kristjane simbol življenja in upanja. Znamenjem in simbolom dajemo pomen ljudje. Ko se odločamo, da bomo z določenim znamenjem ali simbolom izražali svojo samopodobo in svoj pogled na svet, je prav in dobro, da se pozanimamo, kaj vse lahko znamenja ali simboli pomenijo, kaj se za njimi skriva in katera je tista vsebina, s katero se lahko poistovetimo. Danes opažamo, kako razširjena je tetovaža. Kaj vse ljudje dovolijo, da se piše oz. riše po njihovi koži. Ne vem, koliko je to premišljeno ali ne; verjetno vsakdo vidi v tem neko svojo zgodbo, ki je drugi ne more razbrati in razumeti, če mu je njen lastnik ne predstavi.  

Če imamo križ brez Kristusa, smo bližje simboliki rimske mučilne naprave.

O tetovaži vam umetna inteligenca posreduje zelo natančne odgovore. Tetovaža izraža identiteto, samopodobo tistega, ki jo ima. Lahko simbolizira spomin na kakšen dogodek ali na občutenje, ki ga posameznik želi ohraniti. Lahko je tudi simbol zaščite pred slabim ali zagotovilo sreče. V starih kulturah je tetovaža predstavljala obred prehoda iz otroštva v odraslost. Danes je to tudi izraz subkulture in protesta proti normam. Tetovaža je osebna zgodba ali sporočilo, ki jo nosiš s seboj – včasih za druge, pogosto pa predvsem zase. Med psihološkimi razlogi umetna inteligenca našteje naslednje: gre za izražanje identitete in samopodobe, za občutek nadzora in lastništva nad telesom (to je moje telo in jaz odločam, kaj bo na njem), lahko je tudi katarsis – spreobrnjenje, preoblikovanje negativne izkušnje v pozitivno, je tudi znak pripadnosti skupini ali izraz razlikovanja od drugih. Končno je lahko tudi nek ritual, začetek novega poglavja v življenju. Sam se spomnim, kako so si fantje pri vojakih v nekdanji jugoslovanski armadi vtetovirali dan prihoda ali odhoda iz armade ali pa srce in ime dekleta, ki jih je čakalo doma. Iz časa druge svetovne vojne vemo, da je nemški okupator vtisnil evidenčno številko na roko taboriščnikom.

Vse svetovne religije imajo svoje simbole, ki izražajo njihovo bistvo. V islamu sta polmesec in zvezda, ki simbolizirata lunin koledar in božjo svetlobo ali vodstvo. Muslimani po luni določajo verske praznike. Judje imajo Davidovo zvezdo, ki jo sestavljata dva prekrivajoča se trikotnika, to pomeni povezavo med nebom in zemljo. Budizem ima kolo dharme. Osem naper na kolesu simbolizira osemčleno pot k popolnosti. Lahko pa imajo tudi lotos, ki je simbol čistosti in razsvetljenja. V vsakem od teh simbolov je izraženo bistvo religijskega sporočila.

Krščanski križ s križanim Jezusom govori o trpljenju in mučenju ljudi. Bog ga po Sinu spreminja v novo življenje, v drevo življenja in večno življenje. Poznamo zelo različne upodobitve Jezusa na križu: od tistih, kjer je njegovo telo polno ran in krvi, do tiste, kjer je Kristus na križu v poveličanem telesu, v telesu, ki je vstalo od mrtvih. S to simboliko se krščanski Bog približa vsem najbolj trpečim, zapostavljenim in mučenim ljudem v celotni zgodovini človeštva. Božji Sin na križu povzame, posrka, použije vse trpljenje in bolečine tega sveta iz vseh rodov človeštva. Učlovečeni Bog je odrešenik vsega tistega, česar se človek ne more rešiti in odrešiti sam. Križ brez križanega Božjega Sina ostaja bolj znamenje neodrešenosti. Križ s Kristusom na križu je znamenje zmage življenja nad smrtjo. V tej luči razumemo besedilo današnjega evangelija in še posebej zadnje stavke: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil«. Kristus na križu je pozitivni simbol odrešenja.  

Božji Sin na križu povzame, posrka, použije vse trpljenje in bolečine tega sveta iz vseh rodov človeštva.