Ekskluzivno: NPU ni vložil kazenske ovadbe zoper Roka Snežiča v aferi DARS, posledice bodo

Nacionalni preiskovalni urad je v zadevi DARS/Rok Snežič na Specializirano državno tožilstvo poslal poročilo po 148/10 členu ZKP, ne pa kazenske ovadbe. To pomeni, da policija na podlagi zbranih obvestil ni vložila ovadbe zaradi očitkov, da naj bi Snežič prejemal podkupnino za SDS. Na tožilstvu medtem pravijo, da je zadeva v fazi sprejemanja državnotožilske odločitve.

Ena najodmevnejših afer, ki je jeseni 2023 močno odmevala (predvsem v levo usmerjenih medijih), poznana pod imenom afera DARS, je dobila pomembno procesno nadaljevanje. Nacionalni preiskovalni urad v zadevi DARS/Rok Snežič na Specializirano državno tožilstvo ni vložil kazenske ovadbe, temveč poročilo po desetem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku.

Iz Nacionalnega preiskovalnega urada so za Domovino potrdili: »NPU je v predmetni zadevi na Specializirano državno tožilstvo podal poročilo po 148/10 čl. Zakona o kazenskem postopku.«

Gre za pomembno razliko. Deveti odstavek 148. člena ZKP govori o kazenski ovadbi, ki jo policija sestavi na podlagi zbranih obvestil, deseti odstavek pa določa, da policija državnemu tožilcu pošlje poročilo tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo.

Na Specializiranem državnem tožilstvu so nam odgovorili, da je zadeva trenutno »v fazi sprejemanja državnotožilske odločitve«, zato zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne razkrivajo. Končna odločitev je torej zdaj v rokah tožilstva, a iz odgovora NPU izhaja, da policija v tem delu ni vložila kazenske ovadbe zoper Snežiča.

Policija v tem delu ni vložila kazenske ovadbe zoper Snežiča.

Afera, ki je zadela tudi SDS in NSi

Spomnimo, afera DARS je izbruhnila oktobra 2023, ko je POP TV objavil zgodbo zakritega podjetnika, ki je trdil, da naj bi Roku Snežiču plačal 90.000 evrov, da bi dobil posel na DARS-u.

Zgodba ni ostala zgolj pri domnevnem posredovanju za posel v državni družbi, ampak je dobila izrazito politično razsežnost, saj je bilo v prispevku navedeno tudi, da naj bi del denarja šel za SDS. SDS je očitke takrat zavrnila in sporočila, da Rok Snežič ni nikoli pridobival sredstev za stranko. Očitke je zavračal tudi Snežič.

Takratni predsednik uprave DARS-a Valentin Hajdinjak je prav tako zanikal, da bi se s Snežičem srečal oziroma da bi z njim kakorkoli sodeloval.

Afera je imela neposredne politične posledice. V javnosti se je ustvaril vtis, da gre za domnevno korupcijsko mrežo pri DARS-u, ki naj bi segala do opozicijskih strank. Zdaj pa se kaže, da NPU v delu, ki se nanaša na Snežiča in očitke o domnevnem prejemanju podkupnine za SDS, ni podal kazenske ovadbe.

Snežič govori o medijskem linču

Rok Snežič v odzivu za Domovino pravi, da je odločitev NPU pričakovana. Po njegovih besedah zbrani dokazi ne kažejo, da bi storil kaznivo dejanje prejemanja podkupnine. »To pomeni, da po zbranih vseh dokazih ni bila vložena kazenska ovadba, saj niti en dokaz ne prikazuje tega, da bi Rok Snežič storil kaznivo dejanje prejemanja podkupnine,« pravi Snežič.

Ob tem trdi, da je poročilo po njegovih informacijah približno leto dni čakalo na NPU in da je bilo na tožilstvo poslano šele po menjavi vodstva NPU. »Zelo zanimivo je, kdo bo zdaj odgovarjal za ta medijski linč in za moje hišne preiskave, ki so se dve leti, v času Golobove vlade, dogajale zoper mene,« dodaja.

Snežič afero označuje za politično orkestrirano zgodbo. Prepričan je, da je bil njen namen trojen: odstranitev Valentina Hajdinjaka z vrha DARS-a, diskreditacija SDS in NSi ter preusmerjanje pozornosti od drugih težav takratne oblasti.

Trdi, da je poročilo po njegovih informacijah približno leto dni čakalo na NPU.

Tožbe proti Bratuškovi in Ribiču

Snežič napoveduje tudi pravne korake oziroma opozarja na tiste, ki jih je po lastnih navedbah že sprožil. Zoper Alenko Bratušek je, kot pravi, vložil zasebno kazensko tožbo zaradi njenih objav, v katerih naj bi ga povezovala s korupcijo. Gre za posnetek, na katerem prejema 5.000 evrov gotovine, Snežič pa trdi, da ni šlo za podkupnino, temveč za posojilo oziroma denar prijatelja, ki ni imel nobene povezave z DARS-om.

Prav tako pravi, da je vložil kazensko ovadbo v povezavi s trditvami o domnevno prirejenih posnetkih, ki naj bi bili uporabljeni v aferi DARS. Napoveduje tudi nadaljnje postopke zoper neznane storilce, saj želi, da policija ugotovi, kdo naj bi afero pripravil, montiral posnetke in uporabljal skrite priče.

Posebej izpostavlja tudi izjave predsednika poslanske skupine Svoboda Boštjana Sajovica. Po Snežičevih besedah naj bi Sajovic javno trdil, da je Snežič prejemal gotovino v prostorih DARS-a. Snežič to zavrača in pravi, da v prostorih DARS-a nikoli ni bil.

Zadeva še ni pravnomočno končana, a dejstvo je – ovadbe ni

Ključna ugotovitev je jasna: NPU v zadevi DARS/Rok Snežič na tožilstvo ni poslal kazenske ovadbe, ampak poročilo po 148/10 členu ZKP.

To ne pomeni, da je zadeva pravnomočno končana, saj državnotožilska odločitev še ni sprejeta. Pomeni pa, da policija po zbranih obvestilih ni vložila ovadbe zaradi očitkov, ki so bili pred več kot dvema letoma v javnosti predstavljeni kot ena večjih korupcijskih afer. Za Snežiča je to potrditev, da je šlo za politično in medijsko konstrukcijo.

Specializiranemu državnemu tožilstvu pa zdaj preostane odločitev, ali bo zadevo zaključilo ali zahtevalo dodatna pojasnila oziroma nadaljnje postopke. Do takrat ostaja dejstvo, ki je politično precej nerodno za tiste, ki so afero predstavljali kot dokaz domnevnega nezakonitega financiranja SDS: po več kot dveh letih preiskovanja NPU zoper Roka Snežiča zaradi domnevnega prejemanja podkupnine za SDS ni vložil kazenske ovadbe.

Po več kot dveh letih preiskovanja NPU zoper Roka Snežiča zaradi domnevnega prejemanja podkupnine za SDS ni vložil kazenske ovadbe.