Evropski parlament ne priznava več biološkega spola

Tako si lahko razlagamo glasovanje v Evropskem parlamentu, ki je za 70. zasedanje United Nations Commission on the Status of Women sprejel resolucijo, ki postavlja v ospredje prioritete Evropske unije v pogajanjih z drugimi državami, ki se tičejo pravic žensk. Kako si evropski poslanci predstavljajo zagovarjanje pravic žensk, medtem ko istočasno negirajo in zanikajo žensko, je temeljno vprašanje.

Glasovanje v Evropskem parlamentu

V Evropskem parlamentu je za resolucijo glasovalo 340 poslank in poslancev, proti pa 141, medtem ko se jih je vzdržalo 68. Veliko presenečenje je bilo, da je velik del poslancev skupine Evropske ljudske stranke (EPP) glasoval za, torej velik del stranke, ki naj bi sicer zagovarjala tradicionalen del evropskega prebivalstva. Če EPP poslanci ne bi glasovali za resolucijo, ta ne bi bila izglasovana.

Težava je, ker je v resolucijo vrinjen del, ki govori o trans-ženskah, nastal naknadno, parlament pa je bil postavljen pred dejstvo, da resolucijo zavrne v celoti ali pa jo potrdi. Velik del EPP poslancev ni zbral poguma, da bi resolucijo zavrnil, proti so glasovali Patrioti, Evropski konzervativci, Reformisti in skrajna desnica, kar je bilo premalo za zavrnitev resolucije, saj je celotna evropska levica resolucijo podprla.

Zanimiva je pot evropskega parlamenta, ki gre nasprotno pot od ostalih držav, kot na primer ZDA, Finska in Velika Britanija, ki so stopile korak nazaj in začele zaustavljati nepremišljene politike, ki se tičejo spremembe spola in odnosa do trans-spolne skupnosti. Med prvimi državami, ki je prepovedala škodljive spremembe spola mladim, je bila Finska, saj je ugotovila, da imajo ti grozljive posledice; pravzaprav gre za popolno uničenje tako fizičnih teles kot uma. Enako se je zgodilo v Veliki Britaniji, kjer je center za spremembe spola Tavistock leta grozovito pohabljal otroke, vodilni pa so bili zaslepljeni z ideologijo politiko spola.

Gre za popolno uničenje tako fizičnih teles kot uma.

V bran ženskam je britansko Vrhovno sodišče sprejelo sodbo, v kateri dokončno pravi, da obstajata le dva biološka spola. V ZDA se v zadnjih dveh letih ne zmanjšuje le število klinik, ki opravljajo spremembe spola na otrocih, ampak so začele tudi uradne institucije podajati mnenja v skladu z ugotovitvami tistih na Finskem in Veliki Britaniji. Izjema je nekaj zveznih držav, kot recimo Washington, kjer lahko državni sistem ugrabi otroka, če starši nasprotujejo spremembi spola, ter Kanada, ki ima verjetno eno izmed najbolj škodljivih zakonodaj na tem področju.

Disforija in trans-spolne osebe

Pri disforiji gre za motnjo, ko se nekdo čuti, da se je rodil v napačnem telesu, človek pa čuti neskladje med lastnim biološkim spolom in lastnim dojemanjem spola. V tem primeru gre za dejansko motnjo, ki potrebuje psihiatrično in zdravniško obravnavo.

Po drugi strani pa gre lahko še za dve psihološki motnji; ena je parafilija, kjer gre za spolno vzburjenje nad objektom/subjektom, ki načeloma ni seksualne narave, ter je škodljiva in nasilna. V tem primeru lahko govorimo o ekshibicionizmu, pedofiliji in vojerizmu. Druga pa je fetišizem, kjer gre za spolno vzburjenje nad določenim subjektom ali delom telesa, na primer nad ženskim perilom, čevlji ali prsti na nogah.

Medtem ko gre pri disforiji za dejansko težavo dojemanja spola, ki potrebuje strokovno obravnavo, je pri trans-spolnih osebah, ki izhajajo iz parafilije in fetišizma, drugače. Težava nastane, ko ti posamezniki ne morejo nadzirati lastne sle po subjektih/objektih, zato zapadejo v stres, depresijo in prizadetost ter nazadnje škodijo drugim.

Nihče ne nasprotuje zdravljenju oseb z disforijo, ki pomoč dejansko potrebujejo. Težava je nastala po letu 2010, ko je trans-spolnost postala moda, trend med mladimi, ki je nenadoma porastel za več tisoč odstotkov, kar je vsekakor nenavadno. Če pa pobrskamo v zgodovino, lahko opazimo izjemen dvig propagande v šolah, na internetu, med hollywoodsko elito ter mediji, ki so brez predsodkov zapadli v kolesje škodljive trans-spolne manije. Ko so ljudje izrazili pomisleke nad ravnanji centrov za spremembe spola, je prišlo do izgube službe, spletnih napadov, nenazadnje celo fizičnih napadov, v zadnjem času pa lahko spremljamo strelske pohode trans-spolnih oseb po šolah (zadnji primer v Britanski Kolumbiji in Charlie Kirk).

Težava je nastala po letu 2010, ko je trans-spolnost postala moda.

Škodljivost trans-spolne mode

Prva stvar so ljudje, predvsem otroci, ki so jih neodgovorni ideologi v vlogi učiteljev, svetovalcev in celo zdravnikov prepričali, da so ujetniki napačnih teles. Danes vemo, da je mnogo otrok trpelo za avtizmom, ADHD, anksioznostjo in depresijami, odgovorni pa so namesto psihološke in starševske pomoči raje izbrali pot spremembe spola ter uničili življenja tisočev in tisočev ljudi.

Grozljivi postopki, ki so še hujši od preteklih prisilnih sterilizacij in lobotomij, so vključevali pohabljanje teles, pri čemer so deklicam v puberteti odrezali rastoče dojke, dečkom razrezali penise ter do nerazpoznavnosti masakrirali mlada, še nerazvita telesa, še s hormonskimi terapijami in zaviralci pubertete, ki so mnoge od njih naredile ne le spolno nezmožne, sterilne, ampak so celo ubili vsakršni seksualni libido.

Grozljivi postopki, ki so še hujši od preteklih prisilnih sterilizacij in lobotomij, so vključevali pohabljanje teles, pri čemer so deklicam v puberteti odrezali rastoče dojke, dečkom razrezali penise ter do nerazpoznavnosti masakrirali mlada, še nerazvita telesa.

Mnogi od omenjenih otrok danes tožijo države in institucije, ki so uničile njihova življenja. Pred kratkim je namreč Varian, ki so ji s prepričevanjem spremenili spol, ko je imela le 16 let, dobila 2 milijona USD odškodnine. Proces je bil zanimiv zato, ker ni šlo za debato, ali je sprememba spola sprejemljiva ali ne, ampak za postopke, ki pripeljejo do spremembe spola. Ravno tukaj se je porota strinjala, da je šlo za nestrokovne metode odgovornih in bolnišnice, kjer so dekletu brez psihološkega svetovanja in starševske pomoči vbili v glavo, da spremembo spola potrebuje, čeprav je le trpela zaradi depresije, povezane z ADHD.

V ZDA je vedno več tožb in postopkov, ki bodo morda v naslednjih letih šteti v tisočih, morda bo šlo celo za množične tožbe institucij.

Napad na ženske

Med najbolj prizadetimi zaradi trans-spolnih sprememb so ženske, ki jim je trans skupnost odvzela spol in zaščito. Politika je pod pritiskom nevladnih organizacij in ideologije spola brez vsakršne debate sprejela tezo, da biološki spol ne obstaja in da je ta dodeljen ob rojstvu, kar je prvovrstna neumnost. Ta spolna agenda je bila tako nasilna, da so mnogi izgubili položaje, kar lahko predvsem opazujemo v Kanadi in Avstraliji, medtem ko so ZDA začele stopati nazaj v normalo. Toda največje žrtve so bile ženske.

Trans-ženske, torej moški v ženskih oblačilih, so začeli zahtevati uporabo ženskih toalet, garderob, tekmovanje v ženskih športih ter celo dostop do ginekoloških pregledov in udeleževanja programov nosečnosti! Popoln absurd moderne dobe, ki je dopustil neuravnovešenim osebam, da zaradi lastnega fetiša izrinejo ženske iz njihovega varnega zavetja in celo ukradejo ženskost samo – nosečnost in rojstvo!

Nekatere države so v svojem ideološko pogojevanem fanaticizmu o politiki spola celo prepovedale omenjanje, da obstajata dva biološka spola. Ženske so pustili na hladnem, ko so jim moški boksarji razbili glave do nerazpoznavnosti, se razkazovali v dekliških garderobah, dosegli premestitve v ženske zapore, danes pa se veselo in zmagoslavno slikajo v ženskih toaletah. Le kako smo tako izgubili kompas, da je to postalo normalno?

Ženske so pustili na hladnem, ko so jim moški boksarji razbili glave do nerazpoznavnosti, se razkazovali v dekliških garderobah, dosegli premestitve v ženske zapore.

Normalno je postalo zato, ker je politika v svoji ideološki norosti, da je fetišistom, ki bi jih dejansko moral obravnavati psihiater ali psiholog, dopustila iluzijo, da so ženske. Ti fetišisti in tisti z motnjo parafilije dobijo še dodaten zagon pri prepričanosti v lastno normalnost in vero, da počnejo prav. Politika je v to prepričala še učitelje, akademike, novinarje, pisce in mnoge druge, ki so omenjenim vlili še dodaten zagon, ki se danes izraža tudi v nasilju do tistih, ki izražajo pomisleke, ter podajo dejstvo, da obstajata le dva biološka spola. Tako pridemo do absurda, da Miss Americi severne Floride Kayleigh Bush odvzamejo krono, ko omeni ravno to. Moški so zdaj odvzeli ženskam še lepotna tekmovanja!

Evropski parlament je z resolucijo ženske zabodel v hrbet

Pomislimo, da so poslanci zavrnili celo poseben amandma, ki bi poudaril, da so lahko noseče le biološke ženske, saj je 233 poslancev glasovalo proti, med drugim tudi Nemec, Joveva in Šarec. Trans-ženske amandmaje je pripravila socialistka Lina Gálvez, ker je spolna identiteta zanjo prioriteta, ki se mora odražati v politiki enakosti. Ženska Lina Gálvez in ostali evropski poslanci, tudi omenjeni slovenski, so glasovali, da bodo moški lahko izrinili ženske iz športa, porabljali denar zdravstvenih zavarovalnic za nosečnost in rojstvo, se slačili v ženskih garderobah in toaletah ter uporabljali ženske zapore. Vas pa bodo sodno preganjali, če boste nasprotovali, ko se bo moški slekel pred vašo hčerko v garderobi.

Vas pa bodo sodno preganjali, če boste nasprotovali, ko se bo moški slekel pred vašo hčerko v garderobi.

Kaj sledi? Ljudje imajo razne motnje, od tega, da verjamejo v namišljene prijatelje do fetišev in parafilij, kot sta pedofilija in nekrofilija. Ali bomo legalizirali tudi ta dva fetiša, kajti obe kategoriji nedvomno trpita za depresijami in imata samomorilska nagnjenja? Kaj pa, če se kdo počuti kot otrok? Ali bomo takšni osebi omogočili obiskovanje vrtca in uporabe šolskih garderob?

Vse skupaj spominja na povest Edgarja Allana Poea 'The System of Doctor Tarr and Professor Fether', kjer so pacienti prevzeli psihiatrično bolnišnico, kar je pripeljalo do anarhije in neslutenega nasilja. Lahko namreč sprejemamo, da si odrasla oseba spremeni namišljen spol, toda ne moremo sprejeti namišljenega sveta, ki negira biološka dejstva in izriva ostale, na primer ženske, v margino.

V Sloveniji smo lahko vsekakor zadovoljni, kako država, psihiatrija in zdravstvo urejajo trans-spolnost. Nikakor ne more priti do pohabljenja otrok, saj imamo ustrezne varovalke, pediatrija pa zaenkrat dobro obravnava primere spolne disforije, saj ti dejansko potrebujejo pomoč.

Enako velja za odrasle osebe, ki si želijo spremembe spola. Meja za sterilizacijo je 35 let, kandidati pa morajo preko dolgotrajne psihiatrične obravnave, saj poti nazaj ni. Ta način varuje otroke pred pohabljenjem, najstnike pred napačnimi odločitvami, mladim odraslim pa omogoči čas za premislek o spolnosti in tudi morebitni družini. Če pa je želja tako neustavljiva, je na voljo psihiatrična pomoč za dokončen premislek o proceduri.