Evrska inflacija se umirja, Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem

Inflacija v evrskem območju se je junija znova znižala pod mejo treh odstotkov. Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je letna rast cen dosegla 2,8 odstotka, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot maja. Kljub izboljšanju inflacija še vedno ostaja nad srednjeročnim dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), hkrati pa je razlika med evropskim povprečjem in Slovenijo še vedno precejšnja.

Inflacija v evrskem območju se je junija znova znižala pod mejo treh odstotkov.

V Sloveniji je bila junijska inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki omogoča primerjavo med državami Evropske unije, 3,7-odstotna. To pomeni, da so se cene pri nas zvišale precej hitreje kot v povprečju držav z evrom.

V Sloveniji so se cene zvišale precej hitreje kot v povprečju držav z evrom.

Največji vpliv še vedno energija

Po podatkih Eurostata je bila tudi junija največji dejavnik inflacije energija, čeprav se je rast cen na tem področju nekoliko umirila. Letna rast cen energije je znašala 8,7 odstotka, potem ko je maja dosegla 10,8 odstotka.

Drugi največji prispevek k inflaciji predstavljajo storitve, kjer so se cene zvišale za 3,2 odstotka. Tudi pri storitvah je opaziti umirjanje, saj je bila majska rast še 3,5-odstotna.

Nižjo rast cen beležijo tudi živila, alkohol in tobak, kjer je inflacija znašala 1,6 odstotka, medtem ko je bila maja 1,9-odstotna. Cene neenergetskega industrijskega blaga so ostale skoraj nespremenjene in so se na letni ravni zvišale za 0,9 odstotka.

Podatki kažejo, da se cenovni pritiski v večini ključnih skupin postopoma zmanjšujejo, vendar inflacija še ni dosegla ravni, ki bi jo ECB štela za dolgoročno stabilno.

Inflacija še ni dosegla ravni, ki bi jo ECB štela za dolgoročno stabilno.

Slovenija še vedno precej nad povprečjem

Čeprav se inflacija znižuje tudi v Sloveniji, ostaja občutno višja od povprečja evrskega območja. Junijska 3,7-odstotna rast cen pomeni skoraj odstotno točko višjo inflacijo od evropskega povprečja.

Višja inflacija pomeni hitrejše draženje življenjskih stroškov za gospodinjstva, hkrati pa zmanjšuje kupno moč prebivalstva. Razlika med slovensko in povprečno evrsko inflacijo ostaja ena pomembnejših značilnosti letošnjega gibanja cen.

Inflacija se znižuje tudi v Sloveniji, vendar ostaja občutno višja od povprečja evrskega območja.

Med državami velike razlike

Primerjava držav evrskega območja kaže precejšnje razlike. Najvišjo inflacijo je junija beležila Litva, kjer so bile cene za 5,5 odstotka višje kot pred letom dni.

Tik za njo je bila Bolgarija, najnovejša članica evrskega območja, kjer je letna inflacija znašala 5,3 odstotka.

Na Hrvaškem se je rast cen opazneje umirila. Junijska inflacija je znašala 4,2 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj kot maja.

Na drugi strani lestvice ostaja Malta, ki je bila edina država z inflacijo pod dvema odstotkoma. Letna rast cen je tam znašala 1,9 odstotka. Natančno dvoodstotno inflacijo sta junija zabeležili Francija in Estonija. Podatek za Nizozemsko ob objavi prve ocene še ni bil na voljo.

Kaj pomenijo novi podatki?

Junijski podatki potrjujejo nadaljevanje postopnega umirjanja inflacije v evrskem območju. To je pomemben signal za Evropsko centralno banko, ki si prizadeva inflacijo vrniti na dvoodstotni cilj, ne da bi pri tem preveč zavrla gospodarsko aktivnost.

Kljub spodbudnemu trendu ostajajo cenovni pritiski predvsem pri energiji in storitvah še vedno razmeroma visoki. Slovenija pa medtem ostaja med državami z nadpovprečno inflacijo, kar pomeni, da se bodo gospodinjstva tudi v prihodnjih mesecih verjetno še naprej soočala z razmeroma hitrim naraščanjem življenjskih stroškov.

Junijski podatki potrjujejo nadaljevanje postopnega umirjanja inflacije v evrskem območju.