ECB priznava: inflacija bo višja, gospodarska rast pa šibkejša od pričakovanj

Evropska centralna banka (ECB) je objavila nove gospodarske projekcije za evrsko območje, ki prinašajo precej manj optimistično sliko od tiste, predstavljene ob koncu lanskega leta. Po najnovejših ocenah bo inflacija v evroobmočju občutno višja, gospodarska rast pa opazno nižja, kot so pričakovali še pred nekaj meseci.

Gre za pomemben obrat v pričakovanjih evropskih denarnih oblasti. Če je ECB še decembra napovedovala postopno umirjanje inflacije in nekoliko močnejšo gospodarsko rast, nove številke kažejo, da bo pot do cenovne stabilnosti daljša, okrevanje evropskega gospodarstva pa počasnejše.

Inflacija ostaja trdovratna težava

Največja sprememba se nanaša na inflacijska pričakovanja za letošnje leto. Po novih projekcijah bo povprečna inflacija v evroobmočju leta 2026 znašala 3 odstotke. Še decembra je ECB pričakovala, da bo znašala le 1,9 odstotka. Gre za več kot odstotno točko višjo napoved, kar kaže na bistveno slabše inflacijske razmere od pričakovanih.

Tudi za naslednja leta so napovedi manj ugodne:

•  leta 2027 naj bi inflacija znašala 2,3 odstotka (decembra so napovedali 2 odstotka),
•  leta 2028 pa naj bi dosegla 2 odstotka, kar je skladno s ciljem ECB.

Posebej skrb vzbujajoča je tudi jedrna inflacija, ki izključuje vpliv cen energentov in hrane ter velja za pomembnejši pokazatelj dolgoročnih cenovnih pritiskov. Po ocenah ECB bo jedrna inflacija leta 2026 in 2027 znašala 2,5 odstotka, šele leta 2028 pa naj bi se znižala na 2,2 odstotka. To pomeni, da bodo inflacijski pritiski v evropskem gospodarstvu prisotni dlje časa, kot je bilo pričakovano še pred pol leta.

Rast gospodarstva se upočasnjuje

Ob višji inflaciji ECB pričakuje tudi počasnejšo gospodarsko rast.

Po novih projekcijah bo bruto domači proizvod evroobmočja:

•  leta 2026 zrasel za 0,8 odstotka,
•  leta 2027 za 1,2 odstotka,
•  leta 2028 za 1,5 odstotka.

Primerjava z decembrskimi napovedmi pokaže občutno poslabšanje za leti 2026 in 2027. Decembra je ECB pričakovala 1,2-odstotno rast v letu 2026 in 1,4-odstotno rast v letu 2027.

Takšna kombinacija počasnejše gospodarske aktivnosti in vztrajno povišane inflacije predstavlja neugoden scenarij za evropsko gospodarstvo, saj zmanjšuje manevrski prostor tako vladam kot centralni banki.

Evropsko gospodarstvo že kaže znake ohlajanja

Slabše projekcije ne prihajajo brez razloga. Že aktualni gospodarski podatki kažejo, da se razmere v evroobmočju slabšajo. Po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat je inflacija maja dosegla 3,2 odstotka, potem ko je bila januarja še pri 1,7 odstotka. Pomemben del rasti cen je povezan z dražjimi energenti in surovinami po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu.

Prav tako je Eurostat popravil oceno gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju letošnjega leta. Sprva je kazalo, da je evrsko gospodarstvo zraslo za 0,1 odstotka, končni podatki pa so pokazali 0,2-odstotni padec. Čeprav je bil del popravka posledica posebnosti irskega gospodarstva, podatek vendarle kaže, da evropsko gospodarstvo vstopa v obdobje izrazitejše negotovosti.

Potrditev opozoril o šibkosti evropskega modela

Najnovejše projekcije ECB potrjujejo opozorila številnih ekonomistov, da se Evropa sooča z zahtevnim gospodarskim okoljem. Po eni strani ostajajo prisotni inflacijski pritiski, po drugi pa gospodarska aktivnost ne kaže dovolj moči za hitrejše okrevanje.

Evropska podjetja se soočajo z visokimi stroški energije, vse ostrejšo mednarodno konkurenco ter geopolitičnimi tveganji, ki vplivajo na investicije in trgovino. Dodatno breme predstavljajo tudi ambiciozni podnebni cilji in regulativne zahteve, ki povečujejo stroške poslovanja.

Čeprav ECB še vedno pričakuje pozitivno gospodarsko rast, nove številke kažejo, da bo evropsko gospodarstvo v prihodnjih letih raslo počasneje, prebivalci pa bodo posledice višjih cen občutili dlje, kot se je zdelo še pred nekaj meseci.

Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bodo evropske institucije in nacionalne vlade našle ustrezne odgovore na kombinacijo počasne rasti in vztrajne inflacije. Prav ta kombinacija bi lahko postala eden največjih gospodarskih izzivov Evropske unije v prihodnjih letih.