Gari Kasparov: Putin slab geopolitični šahist, a dober pokeraš

Še pred nekj tedni je Kremlin zanikal prisotnost ruskih vojaških sil v Siriji. Oči zahodnega sveta pa so sedaj uprte na Bližnji vzhod, čakajoč na Putinovo naslednjo potezo.

Svoj pogled na Putinove strateške avanture je za Newsweek strnil ruski šahist in borec za demokracijo ter človekove pravice Gari Kasparov.

Po prepričanju Kasparova je bistvo problema odnosa Zahoda do svetovnih kriznih žarišč v tem, da "politične in ekonomske sankcije ne ustavijo tankov diktatorjev ali zagotovijo varnost potniškemu letalu pred rusko raketo."

Putinov dolgoročni cilj zgolj ustvarjanje kaosa

Kot meni Kasparov, bo Putin, podobno kot v Ukrajini,  ostal v Siriji, dokler mu bo ustrezalo.

Pri tem naj ne bi imel dolgoročnih strateških ciljev, če odštejemo ustvarjanje kaosa ter možnost biti v središču pozornosti. Za razliko od voditeljev demokratičnih držav mu ni potrebno skrbeti, kakšne vojaške poteze izvaja zunaj svoje države, saj ima medije v Rusiji pod nadzorom.

Slednje Putinu omogoča samovoljno oportunistično ukrepanje, medtem ko Bela hiša okleva in ne ve kaj storiti. Najprej Ukrajina, zdaj Sirija, kaj pa potem? Putin z veseljem prodaja in celo razdaja orožje vsepovprek, še posebej tam, kjer sluti nafto.

Noče biti zguba

Putinu ni v interesu zaplesti se v veliko vojno, ki bi jo lahko izgubil, saj ne želi izpasti kot poraženec, zguba.

Zato raje išče tarče, ki jih NATO ni pripravljen braniti, recimo sirske upornike in ukrajinske kmete, ali pa se obregne ob meje držav članic NATO na območjih, kjer se zaradi delikatnosti situacije dogajajo trenja znotraj zaveznikov, torej med Putinovimi nasprotniki.

Pri tem Kasparov navede nedavno zlorabo zračnega prostora v Turčiji.

Putin slab šahist, a dober v pokru

Kasparov pravi, da Obamino izogibanje dogovorom s Putinom glede Sirije slednjemu samo še bolj dopušča monopol na tem območju. It vidika šahovskega velemojstra dodaja, da je Putin slab geopolitični šahist, ampak toliko boljši pokeraš.

Po njegovem mnenju največja nevarnost ni soočenje s Putinom, ampak čakanje tako dolgo, da bodo vložki nepredstavljivo visoki. S tem, da Zahod čaka, Putin zgolj pridobiva na samozavesti.

Kljub vsemu meni, da je Putin ujetnik spirale sovraštva in nasilja, od katere je odvisno njegovo politično preživetje. Odnese ga lahko samo obsežen zunanji konflikt ali pa moment, ko bodo ruski ljudje za svojo svobodo pripravljeni preliti kri.

"In njegov konec bo prišel na način, kot pade večina diktatorjev: nenadoma in nasilno ter kot rezultat ekonomskega in moralnega bankrota države, ki jo je oblikoval po svoji podobi," zaključuje Kasparov.