Izjava iz Šenzena, zadovoljna Kitajska, Kushner in Witkoff pri Merzu

Vir: X / Visegrad24
POSLUŠAJ ČLANEK

Vrh v Šenzenu se končuje s skupno deklaracijo za mir, v kateri so se ZDA, Kitajska in Rusija zavezale, da med državami ne bodo nikoli začele jedrske vojne. Srečanje je potekalo v rezidenci Kilin Šangžuang v južnem delu Šenzena, toda po zaključku voditelji niso podali takojšnjih izjav. Ogromno besed je bilo o prijateljstvu in zgodovinskosti srečanja, vendar v tem trenutku kaže, da gre bolj za izjave na simbolni ravni. Ali bo srečanje prineslo rezultate, bo treba počakati vsaj do naznanitve konkretnih pogajanj med državami.

Srečanje treh predsednikov

Ameriški predsednik Donald Trump, ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping so se srečali v prej omenjeni vili, kar je bilo prvo srečanje treh predsednikov. Dan prej so sicer že opravili vljudnostne 20-minutne pogovore, kasneje pa so vsi prisostvovali na srečanju Apeca. Ne glede na izjave o prijateljstvu in prihodnosti se Ši in Putin zavedata, da ima Trump pred seboj le še dve leti in nenaklonjena domova v ameriškem kongresu. Zato bosta v Trumpovem mandatu poskušala iztržiti čim več ugodnosti, kajti malo je verjetno, da bi imele ZDA do Rusije in Kitajske ponovno tako naklonjenega predsednika.

Trump ni zaostajal s hvalo Šija, ki ga je oklical za najboljšega prijatelja in najboljšega kitajskega predsednika. Povedal mu je, da ima z njim zelo poseben odnos, in dokler bosta na oblasti, težav ne bo. Trump je sicer med ekonomskim forumom Apec med govori predsednikov malo zadremal. Čeprav večina analitikov med državniki ni pričakovala velikih odločitev, ostaja upanje, da bi to srečanje zagnalo vsaj prihodnje pogovore o omejevanju jedrskega orožja. Preden se je včerajšnji forum začel, je Trump na tekočih stopnicah poprijel Šijevo roko, kar naj bi nakazovalo njun bližnji odnos.

Nov jedrski sporazum, ki bi nasledil START

Sporazum START med ZDA in Rusijo je potekel letošnjega februarja, zato je ameriška administracija predlagala, da bi se na vrhu v Šenzenu dogovorili za novega. Trump je že pred odhodom na Kitajsko povedal, da si želi nov, moderniziran sporazum, ki bi vključeval še Kitajsko. Toda Kitajska je do novega sporazuma o omejevanju jedrskega orožja od vsega začetka skeptična, kar je Ši že večkrat nakazal in pred srečanjem tudi omenil, da govora o tem ne bo. Kitajska ima namreč okoli 620 jedrskih konic, medtem ko jih imajo ZDA 3.700, Rusija pa 5.459.

Kot kaže, se Kitajska še ne želi zavezati s sporazumom, ki bi jo prisilil v omejitev ali celo zmanjšanje jedrskega arzenala. Trump je Šiju celo predlagal, da bi jedrsko orožje v vseh treh državah nadzirale inšpekcije, kar je za Fox News povedal že pred časom. V tem trenutku ni znano, da bi Ši ali Putin pristala na takšno idejo. Že oktobra so na dan pricurljale informacije, da naj bi obstajali medsebojni obiski nacionalnih laboratorijev iz vseh treh držav, kar pa je Kitajska takoj zanikala. Enako je Kitajska demantirala Trumpa, da bi obstajal časovni okvir za pogajanja.

Uradna izjava ZDA, Kitajske in Rusije

Kot stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov se zavezujejo, da bodo reformirale ZN na način, ki bo omogočal učinkovitejše posredovanje v primeru globalnih izzivov. To naj bi doprineslo k osnovni misiji mednarodnega miru in varnosti. Kako naj bi bila reforma videti, niso podrobno opisali, vendar je treba upoštevati, da ta izjava ni omenila drugih članic varnostnega sveta in držav znotraj ZN. Vse dokler tri države ne predstavijo svojega videnja reforme, se tudi pogajanja znotraj držav članic ZN ne morejo začeti. Pred njimi bodo potrebna enostranska pogajanja še z morebitnimi podpornicami.

V drugi točki se države zavezujejo, da bodo povečale rafiniranje nafte in njenih derivatov za dobro vseh narodov. Poudarili so pomen stabilnih tokov energije. V tej točki bi s takšnim ukrepom največ pridobila Rusija, ki je pod mednarodnimi sankcijami. Prav tako Kitajska, ki je zaradi subvencioniranja industrije in padca kupne moči občutljivejša na višje cene energentov. Gre za točko, ki pomaga Iranu, Rusiji in Kitajski, je v popolnem nasprotju z zadnjim podnebnim srečanjem v Istanbulu in gre proti tradicionalnim zaveznicam ZDA.

V tretji točki so se vsi trije voditelji zavzeli k imuniteti državnikov pred mednarodnimi sodišči. Ta imuniteta naj bi zaščitila državnike ter preprečila Mednarodnemu kazenskemu sodišču in podobnim institucijam, da bi zlorabili svoja pravna pooblastila. V tem primeru gre za še eno točko, ki je namenjena zaščiti predvsem Putina, zato ni čudno, da se je od sestanka s Trumpom odpravil nasmejan.

Vsi trije državniki so potrdili, da se jedrske vojne ne more zmagati in se je ne sme bojevati. Tri države naj bi nadaljevale dialog pri zmanjševanju jedrskih tveganj in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Ta točka naj bi ameriški javnosti prinesla zadoščenje in potrdila Trumpova prizadevanja za nov sporazum. Prav tako naj bi utrdila prepričanje, da bi takšna prizadevanja Iranu lahko preprečila razvoj jedrskega orožja. Toda trije predsedniki niso sprejeli nikakršnih konkretnih zavez, istočasno se niti Kitajska niti Rusija nista zavezali, da bi prenehali dobavljati material in komponente za izdelavo jedrskega orožja Iranu.

Srečanje Trumpa s Putinom na banketu

Trump se je pred začetkom uradnega banketa v rezidenci Kilin Šangžuang srečal s Putinom, pri čemer ni manjkalo hvale. Ob prihodu v dvorano je Trump pokazal na Putina, vprašal: »Kdo je to?« in zaključil: »To je moj prijatelj Putin.« Trump je Putinu nekaj še zašepetal na uho, vendar mikrofoni niso mogli zaznati, kaj mu je ta povedal. Takojšnji molk med prisotnimi v dvorani je nakazal, da je šlo za zelo nenavaden sprejem. Trump je povedal, da je Putin njegov dolgoletni prijatelj, s katerim ima izjemno povezavo, in da upa, da bodo iz tega srečanja nastale »dobre stvari«.

Po zaključku izjav predsednikov so morali novinarji dvorano zapustiti, predsednika pa sta imela pogovor na štiri oči. Verjetno je ta potekal predvsem o Ukrajini, kjer si Putin želi častnega izhoda iz situacije. Tako Putin kot Trump imata težavo, kajti njun sogovornik na vrhu Apeca Ši je poudaril, da razgovorov o Ukrajini ne more biti brez evropskih sogovornikov.

Vir: Facebook / Khaosod English

Putin si verjetno želi končanja vojne pod svojimi pogoji, vendar bi bilo to možno le pod Trumpovo administracijo. Putin je s srečanja odšel zelo zadovoljen in nasmejan. Na pogovorih so bili še ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ruski minister za finance Anton Silujanov, ameriški zunanji minister Marco Rubio in ameriški zunanji minister Scott Bessent.

Koalicija voljnih kot protiutež vrhu v Šenzenu

V Evropi je medtem kot protiutež vrhu v Šenzenu v podporo Ukrajini potekala koalicija voljnih. Srečanja v Berlinu se je udeležilo 40 držav v podporo ukrajinskim prizadevanjem za konec vojne, njen predsednik Volodimir Zelenski pa je opozoril pred še eno Jalto, ki bi manjše države razdelila po diktatu velikih sil. Šef Nata Mark Rutte je sicer poudaril, da je bil današnji sestanek v Šenzenu pomemben, kajti prisotni sta bili dve veliki jedrski sili in ena, ki svoj jedrski arzenal šele razvija.

Organizacija tokratne koalicije voljnih je bila izredno hitra in učinkovita, saj je EU morala pokazati, da so v svetu še vedno mednarodni faktor. Sestanka so se udeležili predstavniki držav, kot sta Japonska ali Kanada, saj so posredno vpletene ali v spore z Rusijo ali ZDA, kar pomeni, da gre tudi v tem primeru za širši interes. Odnosi med Japonsko in Kitajsko so na primer tako napeti, da japonske predsednice vlade Sanae Takaiči na letališču ob pristanku v Šenzenu ni pričakal nihče.

Tokratni predlog koalicije voljnih je, da bi Ukrajini zagotovili ponovno pomoč v naslednjem letu, vendar je treba upoštevati, da ima EU 45 milijard evrov veliko proračunsko luknjo, zato so štiri evropske države sodelovanje že zavrnile. Evropske države si želijo biti del pogajanj med Ukrajino in Rusijo, kar zadnja javno zavrača, čeprav naj bi posredno že namigovala, da si to želi tudi sama. EU bo namreč vztrajala pri varnostnih zagotovilih Ukrajini, sicer sporazum ne bo imel večjega smisla.

Srečanje koalicije voljnih 19. novembra 2026. Na vrhu je sodeloval tudi slovenski premier Janez Janša. Vir: Flickr / Vlada RS

Kushner in Witkoff pri Merzu

V času vrha v Šenzenu sta se posebna odposlanca Bele hiše Jared Kushner in Steve Witkoff srečala z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom. Zraven je sodeloval še Merzov svetovalec za nacionalno varnost Günter Sautter. Dotaknili so se predvsem končanja vojne v Ukrajini, sodelovanja v koaliciji voljnih in novih odnosov z Rusijo. Merzu so predstavili Trumpove pogovore na Kitajskem, ki naj bi pripomogli k rešitvi omenjene vojne. Oba sta se ob strani sestala še z Zelenskim, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim predsednikom vlade Andyjem Burnhamom.

Toda evropski voditelji so pogovore s Kushnerjem in Witkoffom nadaljevali z veliko mero skepse, če upoštevamo, da so ravno danes ruski brezpilotniki zadeli nizozemsko ambasado v Kijevu. Ali pa predvsem zato, ker je Putin izjavil, da so Rusija, Kitajska in ZDA zmagovalci druge svetovne vojne in imajo zato posebno odgovornost za globalno stabilnost, vključno z reševanjem regionalnih konfliktov. Vsekakor jih ni navdušila končna izjava, ki bi omenjene tri voditelje odrešila mednarodne odgovornosti in reformirala ZN po svoji meri. Sporočilo predstavnikov EU je bilo, da se morajo krize, ki bremenijo Evropo in njena varnostna vprašanja, obravnavati v Evropi.

Zadovoljna Kitajska

Največ je od dogodka v Šenzenu pridobila Kitajska, ki je svetovno javnost v času spletnih medijev in družbenih omrežij navduševala s koreografijo in protokolom. Celoten dogodek je dal vtis, da ima Kitajska pobudo, medtem ko je Putin deloval kot nekdo, ki upa na ugoden razplet, obisk Trumpa pa je bil kot obisk starega ležernega prijatelja. Kitajska je dosegla relativno medlo izjavo, ki se zadeva jedrskega orožja, kajti pogajanja lahko potencialno vleče v nedogled. Po drugi strani je dosegla zavezo o razbremenitvi rafiniranja nafte in dostopu do njenih produktov. To se predvsem zadeva Irana in odprtja Hormuške ožine.

Kitajska si istočasno želi reforme ZN, kajti tako bi lahko v njegovih odborih in institucijah imela še več svojih predstavnikov. Če pogledamo zadnjih deset let, je Kitajska pri povečanju lastnih kadrov v ZN najuspešnejša država. Predvsem ji gresta na roko Putinova izjava in Trumpovo strinjanje z njo, ki tri velesile postavlja kot »urejevalce« regionalnih razmer. To bi lahko pomenilo potencialni umik ameriške podpore Tajvanu, Južni Koreji in Japonski, kar je Trumpova administracija omenjala že dolgo časa pred vrhom v Šenzenu. Prav tako se je Kitajska izognila neposrednim razpravam o varnostni ureditvi umetne inteligence in morebitnem vohunjenju, kar vključuje tudi zadnjo afero zdaj že nekdanjega šefa Nvidie Jensena Huanga.

Ši Džinping in Donald Trump. Vir: Bela hiša

Simbolične izjave ali obrisi novega svetovnega reda

Prvič je prišlo do situacije, da bi se ameriški predsednik pridružil mnenju dveh svetovnih avtoritarnih voditeljev, ki imata do ZDA sicer relativno sovražen odnos. Kot na primer preko vohunjenja, prodaje orožja Iranu in Kubi ter prodaje satelitskih podatkov državam, ki Američane celo ubijajo. Tako Rusija kot Kitajska sta na primer Iranu prodali tehnologijo in podatke, ki so povzročili smrti ameriških vojakov. Nenavadno je, da ameriški predsednik v zameno ne zahteva dosti, ampak bolj upa, da bo upoštevan. Prav tako je Trumpu godil ves pomp okoli njega, sicer pa je deloval nekoliko utrujen.

Po drugi strani ne poznamo vseh podrobnosti, o katerih so se voditelji pogovarjali. Ali je šlo za simbolične pogovore ali za konkretizacijo dogovora, bomo videli kmalu. Morda bi se Putin vseeno rad rešil bremena vojne v Ukrajini, ki se je zajedla v rusko ekonomijo, kajti na tiskovni konferenci je omenjal možen dogovor z EU. Če bi Putin rad končal vojno, potem mora vsaj navidezno postati njen zmagovalec, četudi bo končni rezultat relativno majhno ozemlje, milijon mrtvih, status izobčenca in obup oligarhov. Če bi EU in ZDA lahko Putinu dale vsaj navidezno zmago, Ukrajini pa resnična varnostna zagotovila s članstvom v EU, potem mir le ni utopija.

Morda je najbolj zaskrbljujoče, da tri velike sile razumejo multipolarnost kot razdelitev sveta na tri vplivne cone. Zato lahko v nekem smislu govorimo o novi Jalti, kajti takrat so si ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza razdelile ozemlja vpliva.

Vrh je zaznamovala odpoved gostoljubja novinarki Bloomberga Annmarie Hordern, ki so jo odstranili, ker je med bilateralnim srečanjem Trumpa in Šija postavila vprašanje v zvezi z afero Jensena Hunaga in Nvidio.

Ali vstopamo v novo dobo treh velikih, ne moremo vedeti, ker bo za Trumpom nastopil novi predsednik, ki bo po vsej verjetnosti obnovil transatlantsko zavezništvo. Tega se zavedata tako Kitajska kot Rusija. Zato je prva zahtevala vključitev Evrope v pogajanja v zvezi z vojno v Ukrajini, Putin pa je posredno sporočil, da bi se pogajal tudi z EU. Ali bosta zadnji dve leti Trumpovega mandata vplivali na razmerja med velesilami, bomo videli kmalu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike