Janković o skate parku: »Če se le prenavlja, ne rabiš tehničnega pregleda.« Žale hrani za Ljubljančane.

Ljubljanski župan je napovedal, da bodo na Mestni občini Ljubljana skupaj s pravnimi službami preučili vse možnosti, kako preprečiti pokop žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah. »Ljubljana bo ostala junaška, mesto heroj, svobodna,« je poudaril. Novinarje je zanimalo stanje športnega parka Savsko naselje – na spletu so namreč zaokrožili posnetki, ki kažejo nevarno izvedbo prenovljenega skate parka. »Če se le prenavlja, ne rabiš nobenega tehničnega pregleda,« je povedal Zoran Janković in spomnil, da bo v sredo potekala javna tribuna o sežigalnici.

V teh dneh je po spletu zaokrožil posnetek športnega parka Savsko naselje. Obiskovalci so opozorili na številne napake oz. slabo izvedbo, na posnetkih je videti, da bi bil skate park lahko tudi nevaren. Pred dnevi naj bi park obiskal tudi župan Zoran Janković.

Bravo Zoran Janković! Tole pa je kvaliteta v Savskem naselju! Nov skatepark po parih dneh! Kdo bo odgovoren na MOL? pic.twitter.com/ijdeyBu3hU

— Rok Trkaj Terkaj (@Trkaj) May 22, 2026

Janković je na novinarski konferenci dejal, da ne gre za številne napake, ampak da gre za poskus vloma v podvozje tega skate parka. Poudaril je, da je ta park obstajal že prej, sedaj je šlo le za obnovo. Po njegovih besedah so stroški prenove znašali približno 70.000 evrov, izvajalec pa naj bi že odpravil te napake – na svoje stroške. »Mislim, da je tudi prijavil policiji neznanega storilca,« je dejal župan.

Po Jankovićevih besedah so stroški prenove skate parka znašali približno 70.000 evrov.

»Imamo ljudi, ki so očitno nadzorniki,« je pripomnil in dodal, da je to »fajn, očitno vidijo vsak vijak, ki je odšraufan.« Na vprašanje, kdo je park pregledal in izdal uporabno dovoljenje, je Janković dejal, da ima vse dokumente. »Če se le prenavlja, ne rabiš nobenega tehničnega pregleda,« je še pojasnil. Del parka, ki so ga odprli sredi maja letos, naj bi bil pred kratkim tudi poplavljen. »Pri nalivih voda pač stoji,« je dejal župan. Za celoten park so namenili več kot milijon in pol evrov. Bi bilo bolje, če bi ga kupili na Temuju?

Javna tribuna o sežigalnici v Kinu Šiška

To sredo bo v Kinu Šiška potekala javna tribuna na temo sežigalnice. Kot je povedal Janković, je nanjo povabil tako zagovornike kot tudi kritike. Med strokovnjaki je svojo udeležbo potrdila tudi dr. Metoda Dodič Fikfak. Župan je ponovno zavrnil očitke civilne družbe o netransparentnosti pri pripravi projekta in poudaril, da bo lahko vsak prišel do besede. Pride lahko vsak, ki se prijavi. Kot je ponovno pojasnil, dokumenti omogočajo postavitev sežigalnice na Letališki ali na Toplarniški, preverjajo pa še možnosti na Barju, kjer je po njegovem mnenju najprimernejša lokacija. Dejal je, da gre za dogovor treh županov in da bodo reševali smeti 212 občin.

Kopališče Kolezija bodo prenavljali

Minuli petek se je na kopališču Koleziji pričela predsezona, prav tako pa se je začela skoraj milijonska prenova. Predvideni sta sanacija ploščadi ob bazenu za neplavalce – ta se je začela posedati, in razširitev tribun za sončenje. V primeru nepredvidenih del bosta naročnik in izvajalec seveda podpisala aneks k pogodbi. Trenutno poteka tudi prenova terase za sončenje. Širjenje tribun bo po vsej verjetnosti zahtevalo sečnjo dreves na južni strani olimpijskega bazena. Dotična drevesa so praktično edina, ki na kopališču nudijo senco. Prenovo je imela občina v mislih že leta 2023, takrat so imeli v načrtu za sanacijo otroškega bazena ter prenovo in razširitev bazenske ploščadi odšteti 100.000 evrov.

Kot je leta 2023 poročal Dnevnik, se je otroški bazen enostransko posedel zaradi nestabilnosti tal. »Z izvajanjem višinskega monitoringa smo ugotovili nagibanje bazenske ploščadi, v največji meri v vzhodnem delu kompleksa, kjer je otroški bazen. Vzrokov za nestabilnost terena, ki so povzročili posedke, je več. Tudi objekt na vzhodni strani, zunaj kompleksa kopališča, ki je bil zgrajen po odprtju kopališča in je najbližje otroškemu bazenu, bi lahko povzročil nestabilnost terena, ki se odraža v posedkih, saj so ti na tej strani največji,« so na občinskem oddelku za razvojne projekte in investicije pojasnjevali, kaj bi lahko bilo krivo za posedke.

Na vprašanje, ali bi lahko bilo posedanje posledica slabe izvedbe pri gradnji kopališča, so na oddelku zagotovili, da posedanja ne morejo pripisati slabi izvedbi. A dejstvo je, da so tla na tistem območju nestabilna ter da je pri gradnji potrebna previdnost in dovršena tehnika – sploh, če so v gradnjo vključene tudi podzemne garaže. 

Na to smo opozorili tudi pri gradnji Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) v okviru Kemijskega inštituta, ki stoji nedaleč od Kolezije. Načrtovani projekt je med bližnjimi lastniki nepremičnin namreč sprožil pomisleke glede poteka gradnje in zakonitosti nekaterih začetnih posegov – porajalo se je predvsem vprašanje, ali je mogoče gradnjo armiranobetonske diafragme obravnavati kot pripravljalno delo, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Skrbi se nanašajo na morebitne vplive globokega izkopa na podtalnico in stabilnost okoliških stavb. Gradbena jama naj bi segala približno 9 metrov pod teren, posamezni deli diafragme pa bodo segali precej globlje – med približno 22 in 26 metri pod površjem. Takšna globina je predvidena predvsem zaradi zahtevnih tal na tem območju, kjer so barjanski sedimenti in visoka podtalnica. 

Janković je absolutno proti pokopu na ljubljanskih Žalah

V strankah SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus so sredi maja v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Z njim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa bi pokopali na ljubljanskih Žalah.

O predlogu zakona so danes razpravljali v DZ na izredni seji, Janković pa je ponovno poudaril, da je »absolutno proti« pokopu na Žalah, in sicer iz dveh razlogov. Ker tam počasi zmanjkuje prostora tudi za Ljubljančanke in Ljubljančane, poleg tega pa se ne sme enačiti tistih, ki so premagali nacizem in fašizem, s tistimi, ki so še leta 1944 prisegali nacistom. Spomnil je, da je država že imela pripravljeno kostnico, ki jo je projektiral Mark Mušič, pa se zanjo ni odločila. »Ljubljana bo ostala junaška, mesto heroj, svobodna. Vse bom naredil, da taka ostane,« je dejal in dogajanje označil za politizacijo.

Plečnikove Žale so kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 so v Madridu dobile znak evropske dediščine. Plečnikove Žale med najpomembnejše tovrstne arhitekturne stvaritve 20. stoletja v Evropi postavlja prav simbolika poslovitvenih objektov in globoka pietetnost do slehernega žalujočega. Kot je pisalo Delo, je Plečnik sicer izhajal iz svojega krščanskega gledanja na poslednje stvari, vendar pa je hkrati mislil tudi na ljudi z drugačno vero, na neverujoče, na neznane umrle brez imena ...

Na Žalah najdemo tudi kostnico žrtev prve svetovne vojne, ki je bila postavljena leta 1939. V njej je pokopanih 5.238 žrtev prve svetovne vojne, judenburški uporniki, koroški borci, preporodovec Ivan Endlicher, vojni ujetniki in vojaki, ki so jih prekopali z evangeličanskega pokopališča. Nedaleč od kostnice so tudi pokopališča italijanskih, avstrijskih in nemških vojakov.