Javni uslužbenci so se na sestanke javljali s smučišča ali plaže

V javnem sektorju je veliko rezerv, je prepričana ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. »Samo na svojem ministrstvu, vidim pa tudi v svojih prejšnjih službah, da je temu tako,« je ministrica v podkastu Vroča tema komentirala napoved o skorajšnjem mehkem preusmerjanju zaposlenih v javnem sektorju v gospodarstvo.

Velike razlike med zaposlenimi

Na ministrstvu za okolje in prostor je izpostavila oddelek za kohezijo, kjer je zaposlenih precej ljudi, ki po njenih besedah zelo veliko delajo. Ministrstvo je imelo namreč v preteklih letih samo osemodstotno črpanje evropskih sredstev in samo štiri projekte. »Do konca leta moramo sedaj pospešiti na 100 projektov,« je pojasnila.

In tu prihaja do razlik. En uslužbenec lahko naredi denimo 10 ali 15 pregledov vlog za kohezijo v enem mesecu, spet drugi naredi eno samo v celem letu. »Torej vemo, da so tukaj velike rezerve. Takšen uslužbenec nas stane ravno toliko kot tisti, ki dela veliko,« je pripomnila.

Imamo uslužbenca, ki v letu naredi 1 vlogo, pa drugega, ki v mesecu naredi 10-15 vlog; veliko uslužbencev je delalo od doma, poleti se javljajo s plaže, pozimi pa s smučišča ... to ni korektno do državljanov ... @polona_rifelj na @Domovina_je 👉https://t.co/bIK1QwpU8x https://t.co/h6PnxboNSY

— Domovina (@Domovina_je) October 11, 2026

Javljanje s smučišč in plaž

Imajo pa na ministrstvih po njenih besedah tudi veliko uslužbencev, ki so v tem času delali od doma, in izkazalo se je da se je za več nadzora nad temi zavzel celo sindikat javnega sektorja. »Pozimi se ti javni uslužbenci na kakšen Zoom (spletna platforma za videokonference) javijo s smučišča, poleti pa s plaže. Mislim, da je to zelo nekorektno do vseh davkoplačevalcev,« je opomnila.

Ko gre za načrtovano mehko preusmeritev kadra iz javnega sektorja v gospodarstvo, je vlada že naletela na odpor sindikatov. Toda ministrica pomirja, da ta proces ne bo videti tako, da bi javne uslužbence kar razdelili po nekih podjetjih. Kot je razložila, to vidi bolj na način, da bo gospodarstvo samo iskalo takšen kader na trgu, za delo pa bi se prijavili tisti javni uslužbenci, ki to želijo

Nihče se ni še pritožil, da ima premalo pameti

Poleg tega bi marsikdo od zaposlenih v javnem sektorju v gospodarstvu lahko zaslužil tudi precej več. »Poznam kar nekaj ljudi, ki so potem, ko so izgubili službo ali pa se lotili svojega posla biznisa, nazadnje rekli, da je škoda, da tega niso storili že prej,« je poudarila.

»Nisem še slišala človeka, ki bi se pritožil, da ima premalo pameti,« je bila slikovita ministrica, ki je prepričana, da bi se, glede na visoko stopnjo izobrazbe zlahka znašli tudi v zasebnem sektorju. Nekaj zelo dobrih ljudi, ki so v javnem sektorju podplačani, je tudi na njenem ministrstvu, je pojasnila.

V javnem sektorju tudi izjemni strokovnjaki

Sama je imela – priznava, da morda nekoliko stereotipno – predsodek do kadra v IT (informacijska tehnologija) v javnem sektorju, saj je tu dejansko slabše plačan kot v gospodarstvu. »Na koncu ugotovim, da imam praktično na ministrstvu genije iz IT-ja, ki so res strokovnjaki. Imamo mladega fanta, ki je tudi dobitnik Prešernove nagrade iz umetne inteligence v javnem sektorju,« je poudarila. Za zdaj ta zaposleni sicer ostaja na ministrstvu, ker morda še ni razmišljal o tem, da bi delal samo za denar, pač pa dela za neko idejo. Se pa ministrica boji, da bodo takšne kadre v gospodarstvu zelo hitro pograbili.

Na drugi strani pa se tisti, ko so morda v javnem sektorju že 20 ali 30 let, zavedajo vseh privilegijev, ugodnosti dela doma, ki ni bilo nadzorovano; tega, da so ob delu od doma delali še kaj drugega ali pa pač niso delali, ker se jim ni dalo. Ti pa bi se v gospodarstvu res težje znašli. Toda nasploh bi bilo dobro delež zaposlenih v javnem sektorju omejiti, saj ta živi od gospodarstva, je med drugim povedala ministrica.