Janša ob sprejemu rebalansa proračuna: Višek javnih uslužbencev manjka v gospodarstvu

Slovenija po kupni moči še vedno stagnira na ravni iz leta 2008. Med osrednjimi razlogi za takšen položaj predsednik vlade Janez Janša vidi nelogično razporejanje človeških virov. Gospodarstvo tare pomanjkanje delovne sile, medtem ko se je število zaposlenih v javnem sektorju drastično povečalo, prav tako birokracija, je premier opozoril po sprejemu rebalansa proračuna za letošnje leto. Med možnimi rešitvami je Janša omenil možnost »mehkega prestrukturiranja« oziroma preusmeritve človeških virov.

Še pred sprejemom proračuna so se ministri seznanili z jesensko analizo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), v kateri je bistveno popravljena gospodarska rast za letos. Kot je poudaril premier, je to olajšalo pripravo rebalansa za letošnje leto kljub neznanki, ki ostaja, ker je razvojni zakon blokiran. Zaradi tega namreč niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel, je pojasnil. Minister za finance Andrej Šircelj bo sprejeti rebalans podrobno pojasnil jutri.

Delo bo vladna ekipa nadaljevala na popoldanskem delovnem posvetu, na katerem bodo pretresali položaj države ob skorajšnjih 100 dneh nove vlade. Po nekaterih ministrstvih sicer še vedno poteka revizija ali pa jih revizija še čaka, zato dokončne slike nimajo. Se pa po besedah Janeza Janše marsikje kaže, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne odraža dejanskega stanja.

Zakaj Slovenija ni Švica?

Na posvetu bodo razmere osvetlili tudi izhajajoč iz prioritet iz koalicijske pogodbe, torej gospodarske rasti, blaginje za vse, debirokratizacije in decentralizacije, pa deloma tudi z vidika podlage proračunskih dokumentov za naslednji dve leti, je povedal Janša.

V okviru dosedanjih analiz so namreč prišli do zanimivih ugotovitev. Ena osrednjih pa ponuja odgovor na vprašanje, »zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica«. Kot je poudaril Janša, je za normalen razvoj države treba logično razporejati človeške vire. V Sloveniji pa se je število zaposlenih v javnem sektorju v tem času povečalo s 125.000 na 196.000.

V nekaterih delih javnega sektorja so bila ta povečanja upravičena, denimo pri postavljanju obrambnih zmogljivosti. Toda povečevanja so bila v teh sektorjih minimalna ali pa je bila rast celo negativna. Se je pa zelo povečalo število zaposlenih v nekaterih drugih sektorjih, to pa po besedah predsednika vlade povzroča strukturne probleme, zaradi katerih je danes Slovenija še vedno na 91 odstotkih evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca, torej tam kot leta 2008.

»Potem ko smo od osamosvojitve do 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope oziroma Evropske unije, smo od takrat naprej stagnirali,« je poudaril.

Nepregledno birokratsko močvirje

Neracionalna razporeditev najpomembnejšega razvojnega resursa je poleg tega temeljnega problema povzročila še dva dodatna; prvi je, da v tem trenutku v slovenskem gospodarstvu manjka 50.000 ljudi na različnih delovnih mestih. Kot je poudaril premier, ne gre le za slabo plačana, pač pa tudi za visoko zahtevna delovna mesta. Približno toliko je tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer poznejše združevanje družin ustvarja dodaten pritisk na socialne izdatke.

Druga posledica neprimernega razporejanja človeških virov pa je v tem, da v institucijah, kjer več ljudi dela iste stvari in se umetno ustvarjajo delovna mesta, to vodi do inflacije zakonodaje in regulative. »V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, zakonov, aktov, ki veljajo na nacionalni ravni. To je postano nepregledno birokratsko močvirje,« je opomnil Janša.

Kot je ponazoril, na državni ravni velja kar 22.000 različnih predpisov. »Ni pravnika ali pravne službe, ki bo to obvladal,« je dejal. Položaj pa še dodatno poslabšuje evropska birokacija, ki tudi »nima meja«. Da v nekaterih delih sektorja dela več ljudi, tako po njegovih besedah ne pomeni, da je delo tudi bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši, kar je temeljni smoter javne uprave.

V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, zakonov, aktov, ki veljajo na nacionalni ravni. To je postano nepregledno birokratsko močvirje.

Presežek javnih uslužbencev manjka v gospodarstvu

Teh nekaj 10.000 ljudi, ki so zaposleni v delu javnega sektorja, kjer to ni potrebno, manjka v gospodarstvu in zato moramo uvažati tujo delovno silo, je poudaril Janša. Ne glede na to, kakšne barve bi bila vlada, bi se znašla pred odločitvijo; ali v času, ko delovne sile primanjkuje, naredi »mehko prestrukturiranje in prerazporedimo človeške resurse«, kar bo prineslo dodano vrednost in ne dodatnega birokratskega problema, ali pa tega ne naredi, država pa še vedno caplja na mestu.

Pri tem je eden večjih razlogov za glavobol vlade ob proračunskem načrtovanju v masi bruto plač. Že lani so se te povečale trikrat bolj, kot se je povečala produktivnost. Kot poudarja Janša, to ne pomeni, da so plače ponekod v javnem sektorju previsoke; nasprotno. Dejstvo, da je v nekaterih segmentih javnega sektorja zaposlenih 100 namesto 50 ljudi, pomeni, da so tisti, ki dejansko delajo učinkovito, slabše plačani na račun tistih, za katere to ne velja.

Ko gre za visoke skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, so povečevanja v luči demografske slike sicer deloma upravičena. Na drugi strani pa je razvidno tudi znatno povečanje števila uslužbencev v civilnem delu državne uprave, in to zlasti v zadnjem obdobju. Za tako ogromno povečanje po besedah Janše ni nobenega razloga, sploh ob dejstvu, da smo danes, za razliko od analogne dobe leta 1991, v dobi umetne inteligence, oblakov in informacij na dosegu roke.

Več učiteljev ni ustvarilo več znanja

Janša se je posebej dotaknil povečevanja števila učiteljev v osnovnih šolah. Od leta 2002 se je število učencev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za kar 42 odstotkov. »Potem pa vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo, in to od sindikata, ki se zdaj ukvarja z zbiranjem podpisov za neki referendum,« je predsednik vlade dregnil v predstavnike sindikata SVIZ in aktivacijo Branimirja Štruklja pri referendumu o interventnem zakonu.

Med drugim je spomnil na mednarodne analize, ki so pokazale, da znanje slovenskih učencev v zadnjem času nenehno upada. To pa pomeni, da strmo naraščanje zaposlenih v šolstvu ni ustvarilo novega znanja. Seveda so tudi učitelji, ki delajo dobro, in očitno gre za strukturni problem, je povedal Janša, ki težavo vidi tudi v tem, da se je 20 let mlade vpisovalo v programe, ki jih gospodarstvo ni potrebovalo.