Kaj je torej rop prebivalstva in ali je na mestu zmerjati državljane, ki dobro zaslužijo?

Je davčne olajšave, ki jih z novelo Zakona o dohodnini želi sprejeti koalicija, res možno označiti kot "rop prebivalstva", kot to označujejo v Levici, ali pa gre za korak v smer konkurenčne Slovenije, iz katere podjetja kot je Toyota Adria zaradi previsokih davčnih bremen ne bi umikale svojih administrativnih in vodstvenih služb?

Zaradi pomanjkanja podpore v Državnem zboru je bilo glasovanje o dvigu splošne olajšave prestavljeno, Levica pa želi uveljavitev zakona še dodatno zavleči s predlogom za posvetovalni referendum.   

Da bo ta izglasovan v parlamentu, je sicer komaj verjetno. Vseeno podrobneje poglejmo, kako delujejo davčne olajšave, na podlagi česa si bomo lažje predstavljali kaj je dejansko v korist, oziroma v škodo ljudi in državnega proračuna. 

https://twitter.com/Matej_T_Vatovec/status/1471207661081354252

Za lažje razumevanje si bomo pogledali primer Janeza, ki dela za minimalno plačo (1.024 evrov), Mateja, ki dela za povprečno slovensko plačo (1886,48 evrov) in Andrejo, ki prejema petkratnik povprečne slovenske plače (9.364,60 evrov) – v bruto zneskih.

22,1 % njihovih plač gre za zdravstvene in socialne prispevke – večina za »brezplačno« zdravstvo in pokojnine. Konkretno Janez zanje plača 246,14 evrov, Matej 416,91 evrov in Andreja 2069,58 evrov. Njihov delodajalec pa bo za njihove socialne prispevke plačal še dodatnih 16,1 % vrednosti njihovih plač.

Vsak od njih nato plača še dohodnino. Za lažji izračun bomo privzeli, da nihče od njih nima otrok, zato zanje velja le splošna olajšava, ki jo prejmemo vsi državljani in na letni ravni trenutno znaša 3.500 evrov. Konkretno to pomeni, da od prvih 3.500 evrov, ki jih zaslužimo v posameznem letu, ne plačamo dohodnine. Preostanek dohodka gre v davčno osnovo, od katerega plačamo dohodnino. Z zviševanjem prihodkov se odstotek prihodka, ki ga plačamo kot dohodnino, povečuje, od 16 do 50 % (slednje za del dohodkov nad 72.000 evrov letno).

Janez po trenutni ureditvi od svoje plače plača 77,79 evrov dohodnine, Matej 235,42, Andreja pa 2375,01 evrov. Janezu na koncu v žepu ostane 700, Mateju 1234, Andreji pa 4920 evrov neto plače – kolikor dejansko dobijo nakazano na svoj račun. Če bi poslanci decembra izglasovali dvig splošne olajšave, bi Janez prihodnje leto pri dohodnini prihranil 13, Matej 22, Andreja pa 178 evrov - znesek, ki ga prejmejo, bi bil temu ustrezno višji.



 

7 % "bogatih" Slovencev plača skoraj polovico vse dohodnine

Na prvi pogled krivičen ukrep, ki »revnemu« Janezu prihrani »le« 13 evrov, »bogati« Andreji pa celih 178 evrov dohodnine pa je potrebno pogledati celostno. Janez tako in tako plača »le« 77,79 evrov dohodnine, torej mu plačila davka za več kot toliko niti ni mogoče zmanjšati. Hkrati je davek, ki ga plačuje Andreja – prispevek v državni proračun, skupno dobro, če hočete, še vedno skoraj 2.200 evrov, medtem ko bo Janezov dobrih 54 evrov.

Številke postanejo še bolj očitne, ko pogledamo dohodnino kot celoto. Slovenija je leta 2019 od 1,5 milijona davkoplačevalcev pobrala 2,15 milijarde evrov dohodnine, kar je predstavljalo skoraj četrtino prihodkov proračuna.

Daleč največ je tistih, ki prejemajo dohodke, ki so nižji od povprečne plače. Takšnih je 1,28 milijona Slovencev oz. 80 % vseh, ki plačujejo dohodnino. Skupaj so prispevali dobre pol milijarde oz. 26 % dohodnine. Posamezniki, ki so prejemali povprečno plačo do največ 1,5-kratnika povprečne plače (bruto 2809 evrov oz. neto 1765,95 evrov), so prispevali naslednje dobre pol milijarde oz. 27 % dohodnine, čeprav je takšnih »le« 193.000 oseb oz. 12 % prebivalstva.

Najmanj pa je tistih, ki prejemajo prihodke višje od 1765,95 evrov neto. Takšnih je le 110.000 oz. 7 % prebivalstva, vendar pa prispevajo kar milijardo evrov dohodnine oz. 47 % vse pobrane dohodnine.

Za državo je računica jasna – zagotoviti mora pogoje za čim več visoko plačanih delovnih mest. Andreja namreč prispeva v proračun toliko kot 30 Janezov na minimalni plači. Če bi zaradi tega ukrepa v Slovenijo pridobili dodaten 1 % davkoplačevalcev v tej kategoriji, bi državni proračun pridobil približno 150 milijonov evrov dohodnine, s čimer bi skoraj že pokrili izpad prihodkov, ki je zaradi davčnih olajšav v 2022 ocenjen na 184 milijonov.

Če pa se zaradi previsokih davkov 1 % (15.000) teh "najbogatejših" državljanov, odseli ali svoje dohodke prenese v tujino, pa bo luknja enaka, le da bomo vsi plačevali višje davke in živeli v slabši blaginji.

In iz Slovenije se je leta 2020 izselilo 17.745 prebivalcev - niso seveda vsi pripadali najvišje plačanemu delu prebivalstva, je pa šlo v veliki meri za aktivne posameznike med 24. in 64. letom, ki v svetu iščejo boljše priložnosti in boljše plačilo.

Ob višji blaginji, ki jo imajo dobro plačani zaposleni - je čim več bolje plačanih ljudi torej ključno tudi za proračun, ker prispevajo glavnino dohodnine. Lakirnica s 500 zaposlenimi na minimalni plači prinese bistveno manj davkov kot visokotehnološko podjetje, ki zaposluje 50 inženirjev. So pa morda dobro izobraženi inženirji manj dovzetni za demagogijo o ropu prebivalstva s strani dobro plačanih.

Davčna politika namesto v smer iskanja najboljših kadrov ustvarja uravnilovko enakih v revščini

Naša davčna politika pa gre prav v nasprotno smer. V povprečju je davčni primež (odstotek davkov in prispevkov v bruto plači) 42,9 %, s čimer se uvrščamo na 8. mesto med državami OECD. Višji davčni primež imajo samo Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, Češka in Madžarska.

Povprečje OECD je precej nižje, pri 34,6 %, Irska in Švica pa imata denimo še bistveno nižjega. Irska 32,3 %, Švica pa le 22,1 %. Pri tem gre za povprečni primež, ta je namreč pri nizkih plačah nižji, pri višjih pa višji, saj z naraščanjem plače narašča delež plače, ki ga namenimo za dohodnino. Dodatno pa ima Slovenija tudi izjemno nizko plačno neenakost.

Plačna neenakost se meri na območju med 0 in 1, pri čemer 0 pomeni popolno enakost pri plačah, 1 pa popolno neenakost. Pri nas plačna neenakost znaša 0,25, nižja kot pri nas pa je le še na Slovaškem. V večini najrazvitejših držav znaša med 0,29 in 0,33. Visoka plačna neenakost ni dobra, ker pomeni velike razlike v družbi, hkrati pa zelo nizka plačna neenakost pomeni uravnilovko, kar, posebej ob visoki obdavčitvi višjih plač zavira razvoj.

Slovensko nekonkurenčnost pri visokih plačah kazi tudi neobstoj zgornje meje za osnovo prispevka za socialno varnost - tako imenovane socialno-razvojne kapice, kateri slovenska leva opcija vseskozi nasprotuje in onemogoča njeno sprejetje. Slednjo pozna večina držav članic EU in OECD in so zato pri višjih plačah konkurenčnejše od Slovenije.

Visoko plačana delovna mesta se Slovenije izogibajo ali pa se celo selijo iz nje

Visoko plačana delovna mesta se tako iz Slovenije že selijo, ali pa se pri nas ne odprejo. Toyota Adria, distributer vozil znamke Toyota za območje nekdanje Jugoslavije, tako resno razmišlja o selitvi sedeža, ki je trenutno v Ljubljani v Črno Goro, NLB razvojni center odpira v Srbiji.

Davčni primež na plače v Črni Gori je trenutno pri približno 39 %, davčna reforma, ki jo trenutno izvaja črnogorska vlada, pa ga bo spustila na približno 20 %. Z upiranjem temu, da bi »bogatim« visoko-izobraženim kadrom pobrali malo manj, se nam obeta, da jim ne bomo pobrali nič, ker bodo šla njihova delovna mesta v tujino.

Pri tem govorimo konkretno o 52 delovnih mestih, več kot polovico zasedajo posamezniki, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo.

Dva ključna ukrepa, ki bi znižala davčni primež na slovenske plače, sta socialna kapica in dvig splošne olajšave pri dohodnini. Oba ukrepa je aktualna vlada že predlagala, vendar pa jih zaradi pomanjkanja glasov v parlamentu v parlamentarno proceduro niti niso vložili oz. so glasovanje o tem premaknili prihodnost.

V koaliciji sicer pričakujejo, da bodo zbrali glasove za sprejem zakona, ki bi lahko veljal tudi za nazaj, a Levica medtem že napoveduje razpis referenduma, kar utegne postopek sprejemanja zakona zavleči tik pred volitve ali čez, predvsem pa pred državljane postaviti to odločitev - želite blaginje prek davčnih olajšav za vse, ali prek visokih davkov le za peščico?