Višje neto plače združile sindikate in delodajalce

Vladni predlog 4,15-odstotne uskladitve dohodninske lestvice in olajšav je odprl prostor za redko soglasje med sindikati in delodajalci: zaposlenim bi moralo od njihovega zaslužka ostati več. Sindikati napovedujejo zahtevo po desetodstotni uskladitvi, gospodarstvo pa opozarja na visoko obdavčitev dela in težave pri zadrževanju strokovnjakov. Razhajajo se predvsem pri vprašanju, kako večjo razbremenitev financirati in kakšna naj bo prihodnost socialne kapice.

Pri razpravah o plačah so delodajalci in sindikati pogosto na različnih bregovih. Tokrat jih povezuje skupen interes: višji neto prejemki zaposlenih z zmanjšanjem davčne obremenitve. Vladni predlog uskladitve dohodninske lestvice in olajšav za 4,15 odstotka obe strani ocenjujeta kot premajhen korak.

Predlagana sprememba bi zaposlenemu s povprečno plačo po okvirnem izračunu prinesla približno devet evrov več na mesec oziroma okoli sto evrov na leto. Pri minimalni plači bi mesečni učinek znašal približno 15 evrov, pri dvakratniku povprečne plače pa okoli 17 evrov. Gre za ocene; uradnih izračunov finančnega ministrstva še ni bilo.

Razbremenitev dela: skupen cilj, različna pričakovanja

Predlog pomeni premik v smeri višjih neto plač, vendar socialni partnerji pričakujejo odločnejšo razbremenitev. Za vlado se odpira priložnost, da razpravo o davkih spremeni v dogovor, ki bi hkrati upošteval položaj zaposlenih, konkurenčnost gospodarstva in vzdržnost javnih financ.

Pri tem je treba razlikovati med odstotkom uskladitve in dejanskim povečanjem izplačila. 4,15-odstotna uskladitev dohodninske lestvice ne pomeni, da bodo neto plače višje za 4,15 odstotka. Zvišajo se zneski olajšav in meje davčnih razredov, učinek na posameznika pa je odvisen od njegove davčne osnove in olajšav, ki jih uveljavlja.

Če bruto plača ostane enaka, lahko nižja dohodnina zaposlenemu zagotovi višji neto prejemek brez dodatnega zvišanja stroška delodajalca. Prav ta možnost pojasnjuje, zakaj lahko davčna razbremenitev poveže interese obeh strani.

Usklajevanje ima še drugo nalogo: omejuje učinek, pri katerem rast nominalnih plač zaposlenega potiska v višjo obdavčitev, čeprav zaradi dražjih življenjskih potrebščin ni nujno na boljšem. Če davčni pragovi zaostajajo za rastjo dohodkov, lahko država pobere več dohodnine tudi brez spremembe davčnih stopenj.

Za vlado se odpira priložnost, da razpravo o davkih spremeni v dogovor, ki bi hkrati upošteval položaj zaposlenih, konkurenčnost gospodarstva in vzdržnost javnih financ.

Ministrstvo za finance je ob dogovoru za leto 2026 pojasnilo, da mora zakonsko določena uskladitev ob pozitivni rasti plač znašati najmanj polovico junijske medletne rasti povprečne mesečne plače. Po posvetovanju s socialnimi partnerji je mogoče določiti tudi višjo uskladitev. Zakonski minimum je torej izhodišče, končna višina pa je tudi vprašanje ekonomske politike.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je za 24ur.com napovedal, da bodo sindikati finančnemu ministru predlagali desetodstotno uskladitev. Njihovo izhodišče je zaščita kupne moči: menijo, da predlagano zvišanje ne zadostuje glede na podražitve, s katerimi se srečujejo gospodinjstva.

Večjo razbremenitev podpira tudi lastnik in direktor Dewesofta Jure Knez. Njegov poudarek je predvsem gospodarski: velika razlika med bruto stroškom zaposlitve in izplačilom zaposlenemu otežuje tekmovanje za strokovnjake. Podjetje lahko za kader nameni visok znesek, zaposleni pa pri primerjavi ponudb iz različnih držav presoja predvsem, koliko mu bo dejansko ostalo.

Slovenija med državami z najvišjo obremenitvijo dela

Da je obremenitev dela v Sloveniji visoka, potrjujejo tudi mednarodni podatki. OECD v poročilu Taxing Wages 2026 ugotavlja, da je davčni primež za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo leta 2025 znašal 45,3 odstotka celotnega stroška dela. Povprečje OECD je bilo 35,1 odstotka, Slovenija pa je med 38 članicami zasedla šesto mesto.

Davčni primež vključuje dohodnino ter prispevke zaposlenega in delodajalca. Zato ga ne smemo enačiti z deležem, ki se zaposlenemu odtegne od bruto plače. Pokaže pa, kolikšen del skupnega stroška zaposlitve predstavljajo davki in prispevki.

OECD obenem opozarja, da se obremenitev razlikuje glede na družinske okoliščine. Pri modelu zakonskega para z enim zaposlenim s povprečno plačo in dvema otrokoma je slovenski davčni primež leta 2025 znašal 33,4 odstotka, povprečje OECD pa 26,2 odstotka. Družinske olajšave in prejemki torej občutno zmanjšajo obremenitev, vendar tudi pri tem modelu Slovenija presega povprečje organizacije.

Povprečje OECD je bilo 35,1 odstotka, Slovenija pa je med 38 članicami zasedla šesto mesto.

Dohodnina je sicer samo del celotne slike. OECD povečanje slovenskega davčnega primeža med letoma 2024 in 2025 pripisuje predvsem višjim socialnim prispevkom. V Sloveniji sta se sredi leta 2025 prispevni stopnji za zaposlene in delodajalce povečali za po eno odstotno točko. To pomeni, da lahko dohodninska razbremenitev izboljša izplačila, vendar sama ne odpravi vseh razlogov za visoko obremenitev dela.

Skupna podpora višjim neto plačam se pri vprašanju socialne kapice konča. Sindikati bi sredstva za večjo uskladitev iskali v opustitvi predvidene kapice, ki bi po poročanju 24ur.com razbremenila prejemnike bruto plač nad 7.500 evrov.

Boj za strokovnjake presega meje Slovenije

Knez nasprotno opozarja na odhajanje visokotehnoloških kadrov in težave pri privabljanju strokovnjakov iz tujine. Za gospodarstvo je razbremenitev bolje plačanih strokovnjakov povezana z razvojem podjetij, za sindikate pa se postavlja predvsem vprašanje pravične razporeditve koristi.

Obe razpravi zahtevata konkretne izračune. Koliko bi desetodstotna uskladitev prinesla posameznim skupinam zaposlenih? Kolikšen bi bil izpad prihodkov? In koliko sredstev bi država dejansko ohranila, če socialne kapice ne bi uvedla? Brez teh podatkov še ni mogoče presoditi ali bi predlagani vir zadostoval za širšo razbremenitev.

Visoka obdavčitev otežuje privabljanje in zadrževanje najbolje plačanih kadrov.

Da lahko pogajanja pripeljejo do višje uskladitve od zakonskega minimuma, kaže dogovor iz novembra 2025 za leto 2026. Takrat je bila dogovorjena uskladitev v višini 75 odstotkov junijske medletne rasti povprečne plače. Ministrstvo za finance je skupno razbremenitev ocenilo na približno 150 milijonov evrov. To ni pomenilo 75-odstotnega zvišanja olajšav, temveč upoštevanje treh četrtin izmerjene rasti plač. 

Sedanji predlog zato odpira vprašanje, koliko zaslužka je država pripravljena pustiti ljudem, ki ga ustvarijo? Višje neto plače lahko izboljšajo položaj gospodinjstev, davčna razbremenitev pa podjetjem olajša nagrajevanje zaposlenih. Hkrati mora biti dogovor finančno vzdržen, da današnje olajšanje ne bi zahtevalo novih obremenitev jutri.

Vlada ima pred seboj neobičajno ugodno izhodišče za socialni dialog. Delodajalci in sindikati se strinjajo, da je delo treba razbremeniti. Zdaj bodo odločilni izračuni in pripravljenost na dogovor, ki bo to soglasje prevedel v opaznejši znesek na plačilnih listah.