Kaj nam papež Frančišek in nadškof Zore govorita o begunski krizi ali kdor ima ušesa, naj posluša

V minulem obdobju sem o migrantski problematiki slišal že vsakršne neumnosti, pa tudi zelo modre misli. Med najmodrejše spadata izjavi papeža Frančiška in nadškofa Zoreta. Prvi vzrok za globalno begunsko krizo vidi v »slabem in nepravičnem družbeno-ekonomskem sistemu, ki je človeka odstranil iz središča in tja postavil boga denarja«. Drugi pa pravi, da »krščanska Evropa ogroža sama sebe in je ne ogrožajo muslimani«.

V odgovor tistim, ki so se zaradi tovrstnih stališč bolj ali manj zadržano obregnili ob nadškofa in celo samega papeža, češ da zganjata komunizem in podpirata islamsko invazijo na Evropo, je potrebno razčistiti nekaj stvari.

Globalna migrantska kriza zagotovo presega zgolj humanitarno dimenzijo in vsekakor ni naključje, da se proti Evropi (in ne kam drugam) nenadoma valijo takšne množice ljudi. Zagotovo so v ozadju migrantskega eksodusa interesi tistih, ki so ta val sprožili, od preračunljivih držav v regiji do organiziranih tihotapskih skupin, ki na ta račun nesramno bogatijo.

Vse te dileme in vprašanja so potrebna naše pozornosti in celostne medijske obravnave. Prav pri izogibanju slednje so osrednji slovenski mediji zapravili zaupanje javnosti, ki po novem bolj verjame virom z družabnih omrežij, kot uveljavljenim novinarskim profesionalcem.

Vsak naj opravlja poslanstvo, za katerega je poklican

A ukvarjanje z varnostnimi in geo-političnimi vprašanji migrantske problematike je domena oblasti, strokovnih institucij in kritičnih medijskih peres. Manj pa Cerkve, ki lahko svoj velik doprinos da na karitativnem področju, na katerem je tako organizacijsko kot moralno izredno močna.

Tovrstno izhodišče lahko mirno utemelji na Kristusovem zgledu, ki se denimo ni ukvarjal z varnostno problematiko ob rimski okupaciji ter njeni obravnavi s strani glasnikov tistega časa, ampak je govoril o sprejemanju in brezpogojni ljubezni do bližnjega. Ta pa ni (le) Jud ali Galilejec, temveč tisti, ki pomaga in služi, četudi je krivoverec, Samarijan.

V čem tiči izvor zla

V podobnem kontekstu lahko razumemo tudi papeževe besede o izvoru zla, ki je v ospredje postavil boga denarja namesto človeka. Ta je tako gonilo tihotapskih družb, ki uboge ljudi na prenatrpanih lupinah pošiljajo v smrtonosni objem Egejskega morja, kot eden od vzrokov konfliktov, zaradi katerih morajo ljudje bežati iz svojih domov in vasi.

In navsezadnje, bog denarja je s piedestala postmoderne sekularne potrošniške družbe človeka že zdavnaj izgnal tudi na razsvetljenem, "naprednem" Zahodu. Prav v tej točki se misli papeža Frančiška in nadškofa Zoreta zlijeta v skupno kritiko moralne in vrednotne praznine, ki razjeda sodobnega sekulariziranega potrošnika. Ta živi v materialnem izobilju, a duhovni revščini, ki Evropo ogroža bolj kot milijoni muslimanskih migrantov, če parafraziramo Zoreta.

Na povsem osebni ravni ne bi škodilo, če bi del pozornosti z zunanje grožnje preusmerili na tisto, ki našo družbo in našo identiteto vztrajno razjeda od znotraj.

"In če bodo morda ljudje, ki prihajajo od tam, s svojo zelo jasno osebno identiteto pomagali nam k oživitvi naše osebne identitete, potem hvala Bogu da so tukaj. Tako se bomo mi začeli zavedati, kdo v resnici smo, ampak ne proti njim, pač pa skupaj z njimi," še pravi nadškof. Pika.