Kako bo Nemčija obnavljala Evropo in kako ob rasti števila koronaokužb ukrepa Slovenija

30. junija se je kar nekoliko potiho končalo hrvaško predsedovanje svetu EU. Naša južna soseda je med njim predvsem veliko improvizirala. V nezavidljivi situaciji pravzaprav kaj veliko več niti ni mogla storiti. Vajeti vodenja Unije je prevzela Nemčija. Pričakovanja so velika. Unija je v hudi zdravstveni in gospodarski krizi.


Kakšno pot iz teh večplastnih kriz načrtuje Nemčija, ki je predsedovanje začela pod geslom "Skupaj za obnovo Evrope"?

Zadnja misija Angele Merkel

Za izkušeno nemško političarko, enega glavnih obrazov  Evropske unije zadnjih petnajst let, to ne bo prvo predsedovanje Svetu EU, saj je to nalogo opravljala že leta 2007. A tokrat bo izziv povsem drugačen. Zdi se, da prvi val epidemije novega koronavirusa sploh še ni dosegel vrhunca, gospodarske posledice pa so katastofalne. Članice EU napovedujejo, da bodo za reševanje skupaj namenile več 600 milijard evrov. Obenem prav ta trenutek EU zapušča njeno tretje največje gospodarstvo. Tudi tu se bo EU morala soočati z nepopustljivim pogajalcem.

Kot je za portal DW povedal nekdanji svetovalec Helmuta Kohla, italijansko-nemški filozof Vittorio Hösle, lahko le upamo, da bosta Nemčija in Francija znova postali motorja evropske enotnosti. Ob tem pa dodal, "da bo za zagotovitev tega potrebna nadaljnja integracija." V nasprotnem primeru bi se po njegovih besedah "EU lahko zrušila kot hiša kart."

Za obvladovanje pandemije ter socialno in ekonomsko okrevanje

Trojček držav, ki predsedujejo EU se bo osredotočil predvsem na obvladovanje pandemije ter socialno in ekonomsko okrevanje. Nemčija bo delala predvsem na sprejetju Večletnega finančnega okvira in načrta EU za okrevanje, nadaljevala bo iskanje poti po Brexitu in si prizadevala za napredek na področjih digitalizacije, migracij, Zelenega dogovora in vladavine prava. Prizadevala si bo tudi za povečanje krepitve vloge EU v svetu. Nemčija predseduje pod geslom "Skupaj za obnovo Evrope".

Iz trenutnih pogovorov med voditelji članic EU je jasno, da velja soglasje, naj se potovanja med članicami z ugodno epidemiološko sliko karseda sprostijo. Zapiranje državnih meja naj tako ne bi prišlo več v poštev, razen v primerih, ko bi situacija na določenih območjih povsem pobegnila iz nadzora. Po vsej Evropi sedaj poslušamo, kako se moramo "naučiti živeti z virusom". Če so bile ob začetku epidemije usmeritve Svetovne zdravstvene organizacije počasnejše, pa ta sedaj vse pogosteje svari, naj države odločneje ukrepajo za zajezitev okužb.

WHO: Zbudite se! Ukrepajte!

Janša: Imamo dve možnosti

Danes je bilo v Sloveniji trideset novih okužb z novim koronavirusom, te pa so bile razpršene po skoraj celotni Sloveniji. Ob tej rasti je spodbudno, da za razliko od marca povečanemu številu obolelih ne sledi povečanje števila hospitalizacij in umrlih. Pristojni sicer svarijo, da je najverjetnejši vzrok za to, da zbolevajo predvsem mladi.

Opozarjajo tudi na to, da bi morali v primeru drastičnega izbruha znova zapirati državo. Zaradi hudih gospodarskih posledic, ki jih to prinaša, si v vladi po novem prizadevajo za obvezno uporabo mobilne aplikacije za sledenje okužb oz. njeno popularizacijo.

Dokler ne bo na voljo učinkovitega zdravila ali/in cepiva zoper #COVID19, ima svet in mi z njim samo dve možnosti ukrepanja:
1. drastično ustavljanje javnega življenja, zapiranje meja, omejevanje stikov, depresija...
2. obvezna uporaba mobilne aplikacije za gibanje v javnosti https://t.co/JkF8jcgJ5K

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 4, 2020

Ta je sicer glede nadaljnjih korakov tudi razdeljena. Kot poudarja minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj bodo kljub pomislekom domovi za starejše ob upoštevanju varnostnih ukrepov ostali odprti za obiskovalce.

Nujno je spoštovati ukrepe

Ob skrb vzbujajočih zadnjih podatkih infektologinja Bojana Beović, vodja vladne posvetovalne skupine, opozarja predvsem na to, da ljudje ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju širjenja koronavirusa, ne spoštujejo.

Nič bolje ni niti v naši neposredni soseščini. Število okužb namreč raste na Balkanu, kjer beležijo rekordne številke novookuženih v času epidemije. Prav tako število okuženih v zadnjih dneh močno narašča v Avstriji in Italiji. Nasprotno pa se število okuženih zmanjšuje na Madžarskem, kjer so nazadnje potrdili dve okužbi.