»Gospa von der Leyen, odslej sedite na klopi obtoženih!«

Teden dni po govoru o stanju Unije se očitki na račun Ursule von der Leyen vrstijo drug za drugim. Francoz Jordan Bardella ji očita, da obstajata dve Evropi, Francozinja Sarah Knafo jo je posadila na klop obtoženih, Belgijec Tom Vandendriessche jo sprašuje, v kakšni resničnosti sploh živi, Nemka Christine Anderson pa novi ščit za demokracijo označuje za vojno napoved lastnim državljanom. Preverili smo, kaj od očitkov drži in kaj ne.

Ostre puščice proti predsednici Komisije

Včeraj smo pisali o tem, kako je grška poslanka Afroditi Latinopoulou predsednici Evropske komisije v obraz zabrusila, da ni večje rasistke do Evropejcev od nje. Stavek je v nekaj urah preplavil družbena omrežja. Bil pa je le eden od gorečih govorov, ki so tisto sredo, 16. septembra, v Strasbourgu leteli na Ursulo von der Leyen.

Ta je v uro in deset minut dolgem govoru o stanju Unije (angl. State of the Union, SOTEU) sporočila, da je Unija najmočnejša doslej. Razprava je pokazala nekaj povsem drugega. Poslanci desnih in nacionalno usmerjenih skupin so drug za drugim stopali za oder in ji našteli, kaj njena Evropa pomeni za ljudi, ki jo plačujejo. Dan prej je parlament sprejel še poročilo o evropskem ščitu za demokracijo, kar je sprožilo nov val obtožb. Objavljamo njihove govore v slovenskem prevodu, kot tudi predstavljamo govorce in preverjamo, katere njihove trditve vzdržijo dejstva in katere ne.

Sarah Knafo: »Odslej sedite na klopi obtoženih«

Najostrejši nastop je pripadel Sarah Knafo, francoski poslanki stranke Reconquête in podpredsednici skupine Evropa suverenih narodov (angl. Europe of Sovereign Nations, ESN). Nekdanja revizorka francoskega računskega sodišča Cour des Comptes je 2. septembra izdala knjigo Le Casse du siècle, v prevodu Rop stoletja, sad enoletne preiskave evropskih financ. Izvod je med govorom simbolično ponudila von der Leyenovi.

Njeno sporočilo je najbolj sporočilno v stavku, ki ga je objavila tudi na omrežju X: »Vi od nas zahtevate denar. Mi od vas zahtevamo račune.«

Jordan Bardella: »Obstajata dve Evropi«

Jordan Bardella je predsednik francoskega Nacionalnega zbora (franc. Rassemblement National, RN) in predsednik skupine Domoljubi za Evropo (angl. Patriots for Europe, PfE), tretje največje v Evropskem parlamentu. V Franciji velja za enega najresnejših kandidatov za predsedniške volitve 2027, zato njegov nastop ni bil zgolj parlamentarna razprava, temveč tudi predvolilni govor.

Predlagal je tudi evropsko prednost pri javnih naročilih, manj birokracije, zaščito kmetov pred nelojalno konkurenco in naložbe v obrambo, tehnologijo in jedrsko energijo.

Obdavčujemo tisto, česar ne znamo več izdelati, in uvažamo tisto, kar smo si sami prepovedali proizvajati.

Tom Vandendriessche: »V kakšni resničnosti živi vaša komisija?«

Tom Vandendriessche je belgijski poslanec flamske stranke Vlaams Belang, vodja njene delegacije v parlamentu in član skupine Domoljubi za Evropo. Njegov nastop je bil najkrajši in najbolj oštevilčen, saj je vsak očitek podprl s konkretno številko.

Norost je vedno znova početi isto in pričakovati drugačen rezultat.

Christine Anderson: »Gradite orožje, uperjeno v lastne državljane«

Christine Anderson je nemška poslanka stranke Alternativa za Nemčijo (nem. Alternative für Deutschland, AfD) in članica predsedstva skupine Evropa suverenih narodov. Njen nastop 15. septembra ni bil odziv na govor o stanju Unije, temveč na poročilo o evropskem ščitu za demokracijo, o katerem je parlament glasoval isti dan.

Njen govor je treba razumeti v kontekstu. Poročilo, ki ga je pripravil švedski poslanec Tomas Tobé iz Evropske ljudske stranke (EPP), je parlament sprejel s 420 glasovi za, 220 proti in 26 vzdržanimi. Proti so glasovale štiri skupine: Evropski konservativci in reformisti (ECR), Domoljubi za Evropo, Evropa suverenih narodov in Levica. Tobé je očitke o cenzuri zavrnil s pojasnilom, da ukrepi ciljajo na tuje vmešavanje in ruske avtomatizirane profile, ne na legitimna politična mnenja.

Ščit naj bi varoval. Vi pa kupujete orožje, uperjeno prav v tiste ljudi, ki ste jih bili izvoljeni varovati.

Ostre besede, trde številke

Uprava za 118 milijard, proračun za kar 2.000 tisoč milijard evrov

Za Bruselj je najbolj neprijetno to, da se večina teh očitkov pri preverjanju ne sesuje. Evropska komisija za obdobje 2028 do 2034 predlaga 118 milijard evrov upravnih izdatkov, kar je v primerjavi z 84 milijardami v tekočem obdobju natanko tistih 40 odstotkov več, o katerih govori Bardella. Zaposliti namerava 2.500 novih uradnikov, čemur nasprotuje devet severnih in vzhodnih držav članic. Nemški kancler Friedrich Merz je to označil za nesprejemljivo, saj njegova vlada hkrati krči osem odstotkov delovnih mest v zvezni upravi. Drži tudi megaproračun. Komisija je 16. julija 2025 predlagala finančni okvir v višini skoraj dveh bilijonov evrov, torej približno 2.000 milijard, in pet novih lastnih virov, med njimi dajatev na elektronske odpadke in trošarino na tobak.

Dolg, ki ga bo od leta 2028 plačevala tudi Slovenija

Vzdrži tudi račun Sarah Knafo. Sklad za okrevanje NextGenerationEU je v cenah iz leta 2018 vreden 750 milijard evrov, ki si jih je Unija izposodila na kapitalskih trgih. Odplačevati jih bo začela leta 2028, kar bo bremenilo prihodnje evropske proračune in s tem tudi slovenski prispevek vanje.

Zakaj elektriko plačujemo po ceni plina

Pravilna je tudi njena trditev, da evropski trg sili gospodinjstva plačevati elektriko po ceni plina. Gre za mehanizem, po katerem ceno določi najdražja proizvodna enota v sistemu, ta pa je pogosto plinska. Med energetsko krizo so ga kritizirale tudi države članice, Slovenija med njimi, reforma trga pa je ostala na pol poti.

Plin je pri nas osemkrat do desetkrat dražji kot v ZDA

Pri energiji je Vandendriessche celo preskromen. Evropska veleprodajna cena plina na nizozemski borzi TTF je 10. septembra letos znašala 81 evrov za megavatno uro, ameriška referenčna cena Henry Hub pa približno 2,80 dolarja (preračunano 2,41 evra) za milijon britanskih toplotnih enot. Razlika torej ni petkratna, temveč skoraj desetkratna. Velja pa dodati, da gre za veleprodajne cene in da je razkorak na končnih položnicah gospodinjstev precej manjši.

Draga zasebna letala in za 15 centov še dražja goriva?

Njegove trditve o 50 odstotkov višjih izdatkih za zasebna letala komisarjev ni mogoče preveriti, ker tega podatka v javno dostopnih dokumentih ni, zato ostaja zgolj njegova navedba. Previdnost velja tudi pri ETS2. Drugi sistem trgovanja z emisijami (angl. Emissions Trading System 2) bo od leta 2027 res obremenil goriva za promet in ogrevanje stavb, kar bo neposredno podražilo bencin, dizel in ogrevanje tudi v slovenskih gospodinjstvih, vendar je Bardellovih 15 centov na liter zgolj ena od ocen in ne gre za uradno napoved.

Ne samo, von der Leyen, na udaru je tudi Kallasova

Kritike se ne ustavljajo zgolj pri predsednici Komisije. Vse bolj je izpostavljena tudi Kaja Kallas, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podpredsednica Komisije in nekdanja estonska premierka.

Njene težave niso samo retorične, temveč prihajajo od držav članic. Septembra letos je ustanovila skupino uglednih strokovnjakov za obrambo, ne da bi se prej posvetovala z obrambnimi ministri. Ti so za pobudo izvedeli šele, ko je bila že sestavljena, kar je sprožilo veto več držav, ki so nasprotovale tako postopku kot vsebini. Šlo je za ponovitev vzorca iz začetka leta 2025, ko je načrt za Ukrajino državam članicam predstavila šele potem, ko je bil že izdelan.

Junija 2026 je francoska vlada med diplomati razposlala neuradni dokument s predlogi za preoblikovanje njenega položaja. Eden od visokih diplomatov je za Euronews njeno delo strnil v oceno, da si žal veliko naredi za to, da izgublja podporo, in da v svetu ni dobra pri sklepanju zavezništev. Slovaški premier Robert Fico je njen odstop zahteval že večkrat.

Za slovenskega bralca to ni obrobna novica. Kallasova zastopa zunanjo politiko, ki določa odnos Unije do Rusije, Ukrajine in Bližnjega vzhoda, torej do vprašanj, pri katerih ima Slovenija malo manevrskega prostora, nosi pa svoj delež stroškov.

Evropa, ki je izgubila kompas

Štirje burni govori, en sklep: Evropa je zašla s poti, Unija ni več skupnost, ki služi svojim ljudstvom, temveč stroj, ki mu ljudstva zgolj služijo. Ursula von der Leyen in Kaja Kallas ne delata za Evropejce, delata za »agendo«, ki se meri v pristojnostih, proračunih in razglasih, in ne za boljši življenjski standard ljudi. Račun pride drugam, k članicam in davkoplačevalcem, vse do slovenskega voznika ob vsakem obisku bencinske črpalke. In kaj dobimo v zameno? Mejo, ki jo je mogoče preplaviti z migranti v enem samem dnevu. Incidente, ki jih politika raje preimenuje, kot odpravi. In vedno nove milijarde za orožje, ki jih v Bruslju prodajajo kot mir, marsikomu pa dišijo po še hujši vojni. To ni Evropa miru in brez meja, postala je politično bojišče za milijarde na račun poštenih ljudi.

Evropa je zašla s poti, Unija ni več skupnost, ki služi svojim ljudstvom, temveč stroj, ki mu ljudstva zgolj služijo.