Klinika za splave v Novi Mehiki eksperimentirala na svojih pacientih brez soglasja, razkrite tudi druge manipulacije

Raziskovanje smrti nosečnice, ki je opravljala splav v pozni nosečnosti razkriva zlorabe, zavajanje in celo eksperimentiranje na ženskah brez njihovega soglasja. Vodilni v kliniki so poskuse opravljali za potrebe raziskovalnega članka in da bi, če bi bili uspešni, skrajšali postopek poznega splava, s čimer bi povečali lasten dobiček.

Na dan pa prihajajo tudi druga zavajanja in zlorabe abortivne industrije, med drugim pritiski na migrantke, da bodo, v kolikor ne opravijo splava deportirane iz države.

Organizacija Abortion on trial (Splav na zatožni klopi) se je med raziskovanjem smrti nosečnice Keishe Atkins prišla do odkritja, da sta vodilni delavki v kliniki Southwestern Women's options v Novi Mehiki Carmen Landau in Shelley Sella na ženskah, ki so opravljale splav v kliniki, opravljali medicinski poskus brez njihovega soglasja ali vedenja. Namen poskusa je bil pospešiti proces splava v pozni nosečnosti in s tem povečati število pacientk, ki bi jih klinika lahko obravnavala. V sodelovanju s kalifornijsko univerzo UCSF pa sta o tem celo pripravili znanstveni članek.

Medicinski poskus na ljudeh brez njihove vednosti

Med letoma 2016 in 2017 je v poskusu sodelovala 501 ženska, vse izmed njih so opravljale splav v 24 tednu nosečnosti ali kasneje. Klinika opravlja splave vse do 32 tedna nosečnosti (8 mesecev), saj Nova Mehika spada med tiste zvezne države v ZDA, kjer je splav dovoljen do rojstva brez omejitev. 48 izmed »testnih« nosečnic je bilo mladoletnih.

Približno polovici izmed njih so v času postopka splava dodali mifepristone, ki se sicer uporablja pri zgodnjih splavih, pri poznih pa ne. Landauova in Sella sta primerjali razliko med nosečnicami, ki so jim dodali mifepristone in tistimi, ki jim ga niso dodali. Upali sta, da bi z dodajanjem mifepristona pospešili postopek splava. Ker po enem letu poskusa niso zaznali koristi, so maja 2017 dodajanje mifepristona opustili.



 

Toda za mnoge pacientke klinike je bilo že prepozno. Približno 40% žensk, ki so prejemale tudi mifepristone je bilo zaradi kirurških posegov sprejetih v bolnišnico, Keisha Atkins, ki je bila tudi med testnimi ženskami, ki so jim brez vednosti dodali mifepristone, pa je zaradi posledic umrla.

Izkazalo se je da je ob uporabi mifepristona tudi pogosteje prišlo do krvavitev, raztrganin materničnega vratu in drugih poškodb, ki so sicer prav tako pogoste pri splavih v pozni nosečnosti. Osebje na kliniki je skrbno skrivalo, da so ženskam, ki so opravljale splav dodajali mifepristone.

»Ne kličite zdravstvene pomoči, kontaktirajte izključno abortivno kliniko«

Razkrite pa so bile tudi druge sporne aktivnosti. Medtem ko postopek poznega splava poteka več dni so ženske noči preživele v hotelu brez kakršnegakoli medicinskega nadzora, vključno z Atkinsovo. Pacientke so prejele navodila, naj v nobenem primeru ne kontaktirajo urgence, temveč izključno komunicirajo s kliniko za splav.

Ženskam so predpisovali tudi izjemno močno in zasvoljivo protibolečinsko sredstvo Fentanyl in Versed, ki preprečuje, da bi se bolnica postopka spominjala. Abortion on trial pa razkriva tudi manipulacije, kako so nekatere ženske prepričali v splav v pozni nosečnosti.

Mnogim izmed njih je bilo rečeno, da je splav zanje najvarnejša opcija, morda celo edina za rešitev življenja njih samih, čeprav niso bile ne one same ne njihovi plodovi v nikakršni medicinski nevarnosti. Ob tem so jim zamolčali vse stranske učinke postopka, tako fizične za njihovo telo kot psihološke, ki se pojavijo po izgubi otroka zaradi splava. Klinika pa je medtem služila s samimi postopki splava kot tudi s prodajo organov splavljenih otrok in medicinskimi raziskavami, ki so jih izvajali brez vednosti pacientk.

Intenzivno zavajanje javnosti, od migrantov do mladostnic

Prav te dni pa je javno spregovorila še ena nekdanja uslužbenka abortivnega giganta Planned Parenthood, Mayra Rodriguez. Rodriguezova je za Planned Parenthood delala 16 let, začela pa je kot ilegalna migrantka. Razkriva, da se Planned parenthood med migranti promovira kot klinika, ki sprejema tudi ženske brez dokumentov.

Ko take ženske v resnici pridejo k njim, pa jih ustrahujejo, da bodo v primeru, da otroka donosijo po porodu v porodnišnici deležne deportacije iz ZDA. Mnoge ženske tako prisilijo v splav v strahu pred deportacijo in morda celo ločitvijo od svojih preostalih otrok.

Rodriguezova razkriva tudi, da Planned Parenthood izvaja posebne treninge za šolske delavce, da mladostnicam, ki se soočajo z nosečnostjo prikazujejo življenje v primeru poroda kot najbolj pesimistično možno prihodnost. V kolikor pa niti ta pristop ne bi prepričal deklet k splavu, se poslužijo občutka krivde, da si otrok, ki ga nosi zasluži boljšo prihodnost, kot mu jo je ona trenutno zmožna nuditi, zato je najbolje, da opravi splav.



Kako poteka splav v pozni nosečnosti? Oglejte si video.