Levica nagovarja h kršenju volilnega molka? Ustavno sodišče jih postavlja na laž

Medtem ko v Sloveniji pred nedeljskimi referendumi velja volilni molk, je Levica danes zjutraj državljane na Facebooku pozvala, naj svoja mnenja še naprej izražajo tudi na spletu. Ob tem je zatrdila, da volilni molk velja samo za organizatorje kampanje. Toda takšno razlago je Ustavno sodišče že leta 2022 izrecno zavrnilo. Še več – za nedovoljeno volilno propagando lahko odgovarjajo tudi posamezniki, ki jim grozi globa do 250 evrov.

»NE POZABI! Volilni molk velja samo za organizatorje. Državljani lahko še naprej izražate svoje mnenje, tako v svoji okolici kot po spletu,« je v soboto zjutraj na uradni Facebook strani objavila koalicijska stranka Levica. Sporočilo, objavljeno na dan začetka volilnega molka, vsebuje kategorično trditev, ki je v neposrednem nasprotju z razlago slovenske volilne zakonodaje, kot jo je podalo Ustavno sodišče. Državljani imajo tudi med volilnim molkom pravico do izražanja osebnih mnenj, vendar to ne pomeni, da smejo neomejeno izvajati referendumsko propagando. Levica je tako izpustila bistveno informacijo in sicer, da volilni molk ne zavezuje zgolj organizatorjev kampanje, temveč lahko zaradi njegove kršitve odgovarjajo tudi fizične in pravne osebe.

Ustavno sodišče je o tem odločilo že leta 2022

Prav vprašanje, kdo mora spoštovati volilni molk, je Ustavno sodišče obravnavalo v odločbi U-I-260/19 z dne 5. maja 2022. Presojalo je ustavnost določb Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), ki urejajo konec kampanje in sankcije za kršitve. V 13. točki obrazložitve je zapisalo, da določbe o volilnem molku zavezujejo organizatorje kampanje in tudi druge fizične ter pravne osebe, ki z volilno propagando vplivajo na odločanje volivcev. Sodišče je posebej opozorilo, da bi omejitev prepovedi zgolj na uradne organizatorje izničila namen volilnega molka.

Politične stranke bi morale svojo kampanjo sicer prekiniti, posamezniki in druge organizacije pa bi lahko z javno propagando nemoteno nadaljevali vplivanje na volivce. Takšna ureditev po presoji ustavnih sodnikov ne bi zagotavljala enakih pogojev za svobodno odločanje volivcev. Ustavno sodišče je zato potrdilo ustavnost prvega odstavka 2. člena in 32. člena ZVRK. Prav slednji določa odgovornost različnih kategorij kršiteljev, vključno s posamezniki. Trditev Levice, da volilni molk velja samo za organizatorje kampanje, je torej v neposrednem nasprotju z razlago Ustavnega sodišča.

Enako piše v uradnem vodniku ministrstva za leto 2026

Še bolj pomenljivo je, da gre za pravila, ki jih je pristojno ministrstvo ponovno pojasnilo letos. Ministrstvo za javno upravo je februarja 2026 objavilo prenovljeni Vodnik za organizatorje volilnih in referendumskih kampanj, pripravljen v sodelovanju z Informacijskim pooblaščencem in Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. V njem je izrecno navedeno, da volilni molk poleg organizatorjev kampanje zavezuje tudi druge pravne in fizične osebe, ki se javno opredeljujejo z namenom vplivanja na odločanje volivcev.

Volilni molk poleg organizatorjev kampanje zavezuje tudi pravne in fizične osebe, ki se javno opredeljujejo z namenom vplivanja na odločanje volivcev.

Ministrstvo posebej pojasnjuje, da pri tem ni odločilno, ali posameznik za svoje ravnanje prejme plačilo ali pa objavo pripravi brezplačno in na lastne stroške. Volilna pravila torej niso odvisna od tega, ali nekdo nastopa kot registrirani organizator kampanje, član politične stranke ali povsem običajen uporabnik družbenih omrežij. Prav takšno razlikovanje pa Levica ustvarja s svojo današnjo objavo.

Kaj je na Facebooku dovoljeno in kaj prepovedano?

Družbena omrežja niso prostor, na katerem bi volilni molk prenehal veljati. To je Ustavno sodišče posebej pojasnilo v 11. točki omenjene odločbe. Na Facebooku, Instagramu in drugih javnih spletnih platformah med volilnim molkom ni dovoljeno objavljati novih vsebin, ki pomenijo volilno oziroma referendumsko kampanjo. Objave, ki so bile zakonito objavljene pred začetkom molka, lahko ostanejo dostopne.

Na Facebooku, Instagramu in drugih javnih spletnih platformah med volilnim molkom ni dovoljeno objavljati novih vsebin, ki pomenijo volilno oziroma referendumsko kampanjo.

Pomembna je vsebina sporočila. Zasebni pogovori o politiki in izmenjava osebnih mnenj so dovoljeni. Drugače je pri javni propagandi, katere namen je vplivati na glasovanje volivcev. Pri presoji je pomembna tudi sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 31/2016, ki javno volilno propagando povezuje z načrtnim širjenjem političnih oziroma nazorskih idej v podporo posameznemu kandidatu ali stranki. Tako tudi javna objava posameznika lahko pomeni nedovoljeno propagando, kadar izpolnjuje zakonske znake prekrška.

Globa do 250 evrov tudi za posameznika

Da ne gre zgolj za teoretično pravno razpravo, dokazuje 32. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji. Za organizatorja kampanje, ki krši volilni molk, je predpisana globa od 800 do 3.000 evrov. Za odgovorno osebo organizatorja znaša od 300 do 600 evrov, za posameznika pa od 150 do 250 evrov. Pristojni inšpektorat lahko obravnava tudi primere nedovoljene propagande na družbenih omrežjih.

Ko politična stranka državljane poučuje o zakonu, a spregleda odločbo Ustavnega sodišča

Današnja objava Levice je toliko bolj nenavadna, ker je bilo vprašanje, ali volilni molk zavezuje tudi posameznike, že predmet ustavnosodne presoje. Odločitev je javna, njena razlaga pa je vključena tudi v uradni vodnik pristojnega ministrstva za letošnje leto. Kljub temu je politična stranka na dan volilnega molka svojim sledilcem posredovala poenostavljeno in pravno napačno pojasnilo.

Volilni molk se je začel v soboto ob polnoči in traja do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča. 

Slovenija bo v nedeljo, 11. oktobra, odločala na enem zakonodajnem in treh posvetovalnih referendumih. Volilni molk se je začel v soboto ob polnoči in traja do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča. Pravila v tem času veljajo za vse, ki izvajajo nedovoljeno referendumsko propagando, ne glede na njihovo politično pripadnost ali formalno vlogo v kampanji. In medtem ko Levica državljane opominja, naj ne pozabijo na svojo pravico do izražanja, je očitno sama pozabila na odločbo Ustavnega sodišča, ki zelo jasno določa tudi njihove obveznosti.