Levica se je dogovorila, kako s spremembo ustave zaobiti ustavno odločbo o financiranju zasebnega šolstva

Skoraj dve leti že vlada ustavnega pravnika Mira Cerarja krši slovensko ustavo z diskriminacijo otrok v zasebnih osnovnih šolah, katerih starši morajo doplačevati za šolanje, ker država programa na financira 100 %.

Ves ta čas so se namreč ukvarjali s tem, kako zaobiti odločbo ustavnega sodišča. Kot kaže so v izdihljajih mandata, v katerem ima politična levica v državnem zboru dvotretjinsko večino, vendarle našli skupno rešitev.   

Ustava v 57. členu namreč določa, da je v Sloveniji osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. A država je izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa v zasebnih šolah s koncesijo financirala le 85 %. Zato so se otroci v teh šolah glede na vrstnike znašli v neenakopravnem položaju, saj morajo starši za njihovo šolanje doplačevati.

Poslanci SD, DeSUSa, Levice in nepovezani so že februarja 2015 sprožili postopek za spremembo ustave, s katero bi odločitev ustavnih sodnikov obvozili. To so med drugim utemeljili, "da se na ustavni ravni prepreči poseg v avtonomnost in svetovnonazorsko nevtralnost osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji." in da se na "ustavni ravni nedvoumno izrazi, da je primarna javnofinančna skrb RS zagotavljanje kakovosti in dostopnosti javnega osnovnošolskega izobraževanja. 

V obrazložitvi predloga so zapisali, da je "peterica ustavnih sodnikov grobo posegla v sistem osnovnošolskega izobraževanja, z namenom, da bi razkrojila kakovostno in ideološko neobremenjeno šolstvo ..." 

Zaradi tega so nameravali v ustavo zapisati, da se "osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne osnovne šole pa se lahko sofinancirajo na omejen način, kot to zahteva zakon."

S tovrstnim odvodom odločbe ustavnega sodišča se, ob ustavnih pravnikih kot je dr. Rajko Pirnat, dolgo ni strinjala tudi SMC, ki je iskala rešitve v okviru obstoječega ustavnega reda. Zato je bila seja večkrat preložena, vse do danes, ko, da je največja vladna stranka vendarle klonila in pristala na spremembo ustave.

V njen 57. člen (modri okvirček) bi tako dopisali, da "se lahko pod pogoji in na način, kot to določa zakon, obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah sofinancira iz javnih sredstev".

Slednje pa bi pomenilo, da trenutno stanje ni več protiustavno, saj bi o tem v kolikšni meri se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev, določal zakon, kar bi uredili v treh mesecih od ustavne spremembe. Seveda ne v prid izenačitve financiranja javno veljavnih programov v državnih in zasebnih šolah.

Proti SDS in NSi: izigravanje ustave

Pričakovano spremembi nasprotujeta stranki SDS in NSi. Branko Grims je dejal, da je ta kompromisni predlog "enako ideološko pakiranje" kot osnovni ter da gre pri tem za "grobo in načrtno izigravanje odločbe ustavnega sodišča".

Podobno meni Jožef Horvat, ki je opozoril, da je Slovenija "nek unikum v Evropi, morda tudi v svetu", ko namesto uresničitve odločbe ustavnega sodišča raje spreminja ustavo.

Horvat je še dodal, da so po njegovih informacijah pobudniki ustavne presoje o postopku že obvestili nekatere veleposlanike, akreditirane v Sloveniji. Če bodo spremembe sprejete, pa nameravajo svojo pravico iskati na Svetu Evrope.

Podobno kritičen je eden od pobudnikov ustavne presoje načina financiranja zasebnih osnovnih šol, Anton Kokalj, ki meni, da bi tovrstna sprememba ustave pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča. "Pomenila bi tudi, da se višji akti podrejajo nižjemu aktu, kar ni normalno."

Po njegovem ima predlagana sprememba namen popolnoma zatreti svobodno presojo državljanov, ki želijo hkrati izpolniti zahteve države, hkrati pa dati otrokom tisto, kar je zanje najbolje.

Glasovi za spremembo ustave so sicer prešteti. Podpreti jo morajo vsi poslanci SMC, SD, DeSUS in Levice, obe poslanski Zavezništva ter neodvisni Matjaž Hanžek, kar skupaj znese potrebnih 60 glasov.