Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (2. del): Mehanizem ljudske fronte – anatomija pasti
V prejšnjem članku smo razpravljali o prvem desetletju po slovenski osamosvojitvi, ko so desnosredinske (krščanskodemokratske) stranke sklepale koalicije z naslednicami komunistov. Takšne koalicije imenujemo po francoskem zgledu (30. leta 20. st.) imenujemo ljudskofrontne. V prvem delu nas je zanimal pogled na takšne koalicije pri nas s perspektive desnosredinskih strank, ki so vstopile v to povezavo. V nadaljevanju bomo na koalicije poosamosvojitvenega časa pogledali z vidika strank, naslednic
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Andrej Muren
Kar nekaj opisanih potez in metod komunistov lahko prepoznamo tudi v političnem dogajanju v današnji Sloveniji. Najprej nasledniki komunistov po stari in preizkušeni taktiki vse svoje resne nasprotnike razglašajo za fašiste, proti katerim je dovoljena uporaba vseh sredstev (npr. nedavno goljufanje na volitvah), hkati pa v svojo vodilno koalicijo vedno poskušajo vključiti kakšno manjšo desno stranko.
Početje levakov je sicer prozorno, a le za tistega, ki dobro pozna njihove metode že iz zgoodovine. Takih pa med desnimi politiki ni prav veliko. Zato se je početju levih težko učinkovito upreti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.