Maljevčevo ministrstvo v odhodu še naprej zaposluje

Le dva dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami in nato še 9. maja je Ministrstvo za solidarno prihodnost objavilo dve novi delovni mesti za nedoločen čas. Iskali so strokovnega sodelavca za področje stanovanjske politike, za katerega so zahtevali najmanj dve leti delovnih izkušenj, ter podsekretarja v sekretariatu ministrstva, kjer je šlo za vodstveno delovno mesto z najmanj petimi leti izkušenj. Vse to v času, ko je državni zbor že sprejel zakon o reorganizaciji vlade, po katerem ministrstvo v sedanji obliki ne bo več obstajalo.

Takrat so rekli: ne bo dodatnih zaposlitev

Ko je vlada Roberta Goloba poleti 2022 napovedovala reorganizacijo ministrstev in ustanavljanje novih resorjev, je opozicija opozarjala na širjenje birokracije in višje stroške države. Poslanka Levice, Nataša Sukić je očitke takrat zavračala kot politično strašenje. »Brez laži, manipulacij, pretiravanja in črnih napovedi ni mogoče ustvariti afere iz tega, koliko ministrstev bo štela nova vlada in kaj bo počelo ministrstvo za solidarno prihodnost,« je junija 2022 dejala poslanka Levice Nataša Sukič.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je nato začelo delovati januarja 2023. A podatki Ministrstva za javno upravo kažejo, da se je število zaposlenih na tem resorju v mandatu Golobove vlade hitro povečevalo.

Število zaposlenih na Ministrstvu za solidarno prihodnost je hitro raslo že kmalu po ustanovitvi ministrstva. 

Nekdanja poslanka SDS Alenka Helbl opozarja, da so bila zagotovila ob ustanavljanju ministrstva drugačna. »Takrat so rekli, da ne bo dodatnih zaposlitev, da bodo ljudje prerazporejeni. Zdaj pa vidimo, da so jih prav na tem ministrstvu zaposlili več kot sto,« pravi Helblova. Po njenem mnenju gre za ravnanje, ki kaže, kako je vlada delovala skozi celoten mandat. »Namesto odgovornega zaključka mandata spremljamo utrjevanje kadrovskih položajev na račun davkoplačevalcev,« pravi.

Februarja 2023 jih je bilo zaposlenih le osem, junija istega leta že 63, do konca leta pa 75. Januarja 2025 je ministrstvo štelo že 103 zaposlene, aprila letos pa 109. 

Pri tem je bila ostra tudi do imena ministrstva. Po njenem ministrstvo očitno dobro razume 'solidarnost', a predvsem do svojih kadrov. »Zdaj očitno poteka še zaključna faza kadrovske solidarnosti. Ko zmanjkuje političnega časa, se najbolj mudi prav pri zaposlovanju,« dodaja. Kot pravi, pri teh zaposlitvah ne gre za neposredno reševanje težav v domovih za starejše, dolgotrajni oskrbi ali pri dostopnih stanovanjih. Po njenem je prav na teh področjih vlada doživela 'debakel'. »Pri kadrovanju pa ni zamud, ni čakalnih vrst in ni administrativnih ovir,« pravi.

Ob tem dodaja, da država po njenem mnenju ni namenjena »prijateljskemu političnemu prezaposlovanju lojalnih kadrov«. Spomnila je tudi na očitke glede dela od doma. Kot pravi, je bila odmevna informacija, da naj bi okrog 80 zaposlenih na tem ministrstvu delalo od doma. Po njenem bi morala biti ta zgodba deležna še več pozornosti. »Breme plačevanja teh kadrov zdaj nalagajo naslednji vladi. To je neodgovorno, nedržavotvorno in predvsem kaže značaj te vlade,« je kritična Helblova.

Alenka Helbl: »Namesto odgovornega zaključka mandata spremljamo utrjevanje kadrovskih položajev na račun davkoplačevalcev,«

Jeretič: »Nova večina je že nakazala, da ima popolnoma drugačno strategijo delovanja.«

Politolog Sebastijan Jeretič meni, da bi bilo treba pri takšnih zaposlitvah zelo natančno preveriti, ali so res nujne za delovanje države. »Vsako posamezno zaposlitev bo treba pogledati z vidika, ali je nujna za delovanje državnega aparata,« pravi. Opozarja, da imamo vlado, ki opravlja tekoče posle. Čeprav po njegovih besedah to ni povsem jasno definirano, obstaja sodna praksa glede tega, kaj takšna vlada sme in česa ne bi smela početi. »Država mora zagotovo funkcionirati naprej. Ne more pa vlada v tem času sprejemati korakov, ki bi spreminjali strateški vidik delovanja države,« poudarja Jeretič.

Vlada v tem času ne more sprejemati korakov, ki bi spreminjali strateški vidik delovanja države.

Posebej vprašljivo se mu zdi zaposlovanje na področjih, kjer je nova politična večina že nakazala drugačno smer. »Če je nova večina že nakazala, da bo prišlo do prerazporejanja, je vprašanje, ali je potreba po kadru na tem segmentu res tako nujna. Dvomim, da ta zaposlitev ni mogla počakati na novo vlado,« pravi. Jeretič posebej izpostavlja področje stanovanj. Po njegovem bo kader, ki je zaposlen na tem področju, najverjetneje premeščen v resor, ki bo prevzel stanovanjsko politiko. A prav tu vidi težavo. »Nova večina je že nakazala, da ima popolnoma drugačno strategijo delovanja. Želi si, da bi mlade družine postale lastnice stanovanj,« pravi.

Ob tem omenja tudi jamstveno shemo, ki jo je po njegovih besedah sprejela prejšnja Janševa vlada, Golobova večina pa jo je »vrgla v predal«. Namesto tega se je po njegovem šlo v gradnjo državnih neprofitnih stanovanj. Jeretič je do takšnega modela kritičen, saj meni, da se pri velikih državnih projektih vedno odpira tudi vprašanje korupcijskih tveganj. »Zato je kakršnakoli zaposlitev v smislu nadaljevanja prejšnje strategije napačna poteza odhajajoče vlade,« pravi Jeretič.

Po 29. aprilu naj bi zaposlili zgolj eno uslužbenko

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost očitke o nesmotrnosti zaposlovanja zavračajo. Pravijo, da je bil Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije sprejet 29. aprila 2026. Od takrat se je po njihovih navedbah na ministrstvu zaposlila ena javna uslužbenka, in sicer za določen čas. »Ne glede na napovedano ukinitev Ministrstva za solidarno prihodnost bodo sektorji delovali še naprej,« pojasnjujejo. Dodajajo, da bo po zakonu o vladi, ki ga je pripravila in sprejela novo nastajajoča koalicija, področje stanovanjske politike pokrivalo novo Ministrstvo za okolje in prostor, področje starejših in ekonomske demokracije pa bo prešlo na Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Na ministrstvu poudarjajo, da postopki potekajo v skladu z zakonodajo in ustaljenimi postopki v državni upravi. Razpisano delovno mesto pa da je del zaposlitvenih kvot na ministrstvu.

Medtem ko v odhajajoči Golobovi vladi zatrjujejo, da pri zaposlovanju tik pred odhodom ni nič nenavadnega in da gre za povsem običajne razpise, kritiki opozarjajo, da prav takšne poteze najbolj jasno pokažejo, kako oblast deluje ob koncu mandata. Ne pri reformah, ne pri čakalnih vrstah in ne pri dolgotrajni oskrbi – ampak pri kadrovanju. Ali je šlo za nujno delovanje države ali predvsem za utrjevanje položajev pred političnim slovesom, pa bo očitno le eno izmed mnogih prvih vprašanj za novo oblast.