Slovenija ni »postala« tranzitna država ob osamosvojitvi, to je že stoletja
Če pogledamo v zgodovino, je slovensko ozemlje vedno delovalo kot nekakšen naravni prometni lijak Evrope. Že Rimljani so postavili temelje prometne infrastrukture in njihove trase so tudi stoletja kasneje uspešno služile svojemu prometnemu namenu.
Že Rimljani so dobro vedeli, da je najlažji prehod iz Italije proti Panonski nižini (in naprej na vzhod) čez naš Kras (Hrušica–Ad Pirum) in Ljubljanska vrata. Hrušica je kraška planota, preko katere so Rimljani že v začetku 1. stoletja n. št. zgradili
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
2 komentarja
Mitja Pucelj
Avtor je sam dal odgovor na vprašanje, zakaj drugi delajo boljše. Imajo povsem drugačno organizacijsko kulturo in način vodenja (ne samo teh projektov). Mi to razliko čutimo v zdravstvu osebno (diagnostika, čakalne vrste...), sedaj tudi v prometu, drugače pa to velja splošno... Zelo po domače: na spodnjem nivoju delujemo zelo podobno (okolica naših hiš je včasih celo bolje urejena kot v Avstriji in Švici), ko pa se dvignemo nivo višje, pa nič več ne funkcionira tako, kot v naših severnih in zahodnih sosedah. Skušam pojasniti (malce reklame...) v prispevkih vsaka dva tedna v prispevkih na Domovini.
Peter Klepec
Katastrofa je, da se iz Slovenije ne da peljat v München z vlakom prej kot v sedmih urah. Od tam naprej nobena pot v Evropi ne traja toliko casa.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.