Manj ljudi težko shaja skozi mesec; toda še zdaleč ne vsi

V Sloveniji je leta 2025 v gospodinjstvih, ki s prihodki težko ali zelo težko pokrijejo mesečne stroške, živelo 15,3 odstotka prebivalcev. Pred desetletjem je bil ta delež skoraj dvakrat večji. Izboljšanje pa ni enako doseglo vseh: o finančnih težavah sta poročali več kot tretjina brezposelnih in skoraj petina upokojencev.

Plačilo položnic, nakup hrane in nepredvideni stroški so za del gospodinjstev še vedno izziv, kako preživeti do naslednjega nakazila. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije, predstavljeni ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, kažejo dolgoročno izboljšanje, hkrati pa precejšnje razlike med skupinami prebivalcev.

Delež ljudi, ki živijo v tako imenovanih subjektivno revnih gospodinjstvih, se je med letoma 2015 in 2025 zmanjšal z 28,7 na 15,3 odstotka. To pomeni upad za 13,4 odstotne točke. Slovenija je bila po tem kazalniku tudi pod povprečjem Evropske unije, kjer je delež znašal 17,6 odstotka.

Za številkami je preprosto vprašanje: kako gospodinjstvo glede na skupne prihodke in mesečne stroške shaja skozi mesec? Med subjektivno revne sodijo tisti, ki odgovorijo, da težko ali zelo težko.

Zaposlitev pomeni večjo varnost, vendar stiske ne odpravi

Najizrazitejše razlike se pokažejo pri zaposlitvenem položaju. Med brezposelnimi je v gospodinjstvih s težavami pri pokrivanju stroškov živelo 34,4 odstotka ljudi. Med upokojenci je bil delež 19,5-odstoten, med zaposlenimi pa 11,4-odstoten.

Zaposleni so torej poročali o občutno manjših težavah kot brezposelni. Toda tudi med njimi je več kot vsak deseti živel v gospodinjstvu, ki je težko preživelo mesec. Plača sama po sebi vsem še ne zagotavlja finančne varnosti.

Velik razkorak je opazen tudi pri izobrazbi. Med najmanj izobraženimi je delež subjektivno revnih znašal 26,5 odstotka, med najbolj izobraženimi pa 6,6 odstotka. Razlika je skoraj štirikratna.

Starejši od 64 let so težave navajali pogosteje kot prebivalci med 18. in 64. letom: pri prvih je delež dosegel 18,9 odstotka, pri drugih 13,8 odstotka. Med otroki in mladostniki, mlajšimi od 18 let, jih je v takšnih gospodinjstvih živelo 16 odstotkov.

Občutek finančne stiske in dohodkovna revščina se razlikujeta

Pri razumevanju podatkov je treba razlikovati med subjektivno revščino in stopnjo tveganja revščine. Prva govori o tem, kako ljudje ocenjujejo sposobnost svojega gospodinjstva, da pokrije stroške. Druga meri njihov dohodkovni položaj v primerjavi z drugimi prebivalci.

Razliko dobro pokaže desetletna primerjava. Medtem ko se je subjektivna revščina od leta 2015 občutno zmanjšala, je stopnja tveganja revščine leta 2025 znašala 14,3 odstotka – enako kot deset let prej. Izboljšanje pri oceni, kako gospodinjstva shajajo skozi mesec, zato še ne pomeni enakega izboljšanja njihovega relativnega dohodkovnega položaja.

Leta 2025 je bilo 5,2 odstotka prebivalcev Slovenije hkrati izpostavljenih tveganju revščine in živelo v gospodinjstvih, ki so težko ali zelo težko pokrivala stroške. Drugi so izpolnjevali le eno od obeh meril.

Tudi med prebivalci z najnižjimi dohodki jih približno dve tretjini ni navedlo, da shajajo težko ali zelo težko. Iz tega ni mogoče sklepati, da živijo brez odrekanja. Podatek pove zgolj, da se višina dohodkov in lastna ocena materialnega položaja ne prekrivata povsem.

Največji napredek pred letom 2020

Največje izboljšanje so v Sloveniji in Evropski uniji zabeležili med gospodarskim okrevanjem v obdobju 2015–2019. Po letu 2019 je kazalnik nihal, vendar je ostal precej pod ravnjo izpred desetletja.

Med državami so razlike velike. V Grčiji je leta 2025 v subjektivno revnih gospodinjstvih živelo 67,2 odstotka prebivalcev, stopnja tveganja revščine pa je znašala 19,6 odstotka. V Sloveniji sta bili vrednosti precej bliže: 15,3 in 14,3 odstotka.

Slovenski rezultat kaže, da je pokrivanje vsakodnevnih stroškov za precej manj ljudi težavno kot pred desetletjem. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini pa pozornost zaslužijo predvsem skupine, pri katerih izboljšanje še ni prineslo zadostne varnosti. Med brezposelnimi težko shaja več kot vsak tretji, med upokojenci skoraj vsak peti. Za ta gospodinjstva ostaja osrednje vprašanje, koliko denarja ostane po plačilu nujnih stroškov.