Slovenija za socialno zaščito namenila skoraj 16 milijard evrov, največ za pokojnine in zdravstvo

Leta 2024 je Slovenija za programe socialne zaščite namenila skoraj 16 milijard evrov, kar je največ doslej. Skupni izdatki so dosegli 15,99 milijarde evrov oziroma 6,7 odstotka več kot leto prej, kar predstavlja 23,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Največji delež sredstev je bil tudi tokrat namenjen pokojninam ter zdravstvenemu varstvu, ki skupaj predstavljata več kot tri četrtine vseh izdatkov socialne zaščite.

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) kažejo, da se je delež BDP, namenjen socialni zaščiti, v enem letu povečal za 0,3 odstotne točke. Rast izdatkov je predvsem posledica višjih izplačil za starostne pokojnine ter večjih stroškov zdravstvenega sistema, na katere vplivajo staranje prebivalstva, višji stroški zdravstvenih storitev in redna usklajevanja socialnih transferjev.

Pokojnine ostajajo največja postavka

Največ sredstev je država namenila področju starosti. Za pokojnine in druge prejemke, povezane s starostjo, je bilo porabljenih 6,52 milijarde evrov oziroma 41,1 odstotka vseh socialnih prejemkov. Ta sredstva predstavljajo skoraj desetino slovenskega BDP (9,7 odstotka), kar potrjuje, da pokojninski sistem ostaja daleč največji segment socialne države.

Največ sredstev je država namenila področju starosti.

Drugo največje področje predstavlja bolezen in zdravstveno varstvo, za katero je bilo namenjenih 5,55 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov vseh socialnih izdatkov. Skupaj sta pokojninski in zdravstveni sistem porabila več kot 12 milijard evrov oziroma približno 76 odstotkov vseh sredstev za socialno zaščito.

Preostali del izdatkov je bil namenjen drugim oblikam socialne varnosti. Za družine in otroke je bilo namenjenih 1,13 milijarde evrov, za invalidnost 841 milijonov evrov, za prejemke ob smrti hranitelja družine pa 754 milijonov evrov. Manjši delež sredstev je bil namenjen brezposelnosti, stanovanjski politiki in ukrepom za zmanjševanje socialne izključenosti.

Najhitreje rastejo izdatki za brezposelnost

Čeprav brezposelnost predstavlja razmeroma majhen delež vseh socialnih izdatkov, je prav na tem področju država zabeležila največjo rast. Izdatki za brezposelnost so se povečali za 28,1 odstotka, kar je največ med vsemi področji socialne zaščite. Razlogi segajo od večjih izplačil nadomestil do sprememb na trgu dela in zakonodaje.

Občutno so se povečali tudi izdatki za starost, ki so zrasli za 11,3 odstotka, sredstva za invalidnost so se povečala za 7,3 odstotka, za družine in otroke za 3,3 odstotka, za bolezen in zdravstveno varstvo pa za 2,8 odstotka. Edino področje, kjer se je poraba zmanjšala, so programi za druge oblike socialne izključenosti. Ti so se znižali s 513 na 479 milijonov evrov.

Brezposelnost predstavlja razmeroma majhen delež vseh socialnih izdatkov, je prav na tem področju država zabeležila največjo rast.

Večino sistema financirajo prispevki zaposlenih in delodajalcev

Sistem socialne zaščite se še naprej pretežno financira iz obveznih socialnih prispevkov. Ti so leta 2024 znašali 11,51 milijarde evrov oziroma 71,5 odstotka vseh prihodkov socialnih blagajn. Prispevki zaposlenih so dosegli 6,4 milijarde evrov, prispevki delodajalcev pa 5,11 milijarde evrov. Prav prispevki delodajalcev so se povečali najbolj, in sicer za 14,6 odstotka, medtem ko so prispevki zavarovancev narasli za 4,9 odstotka.

Pomemben vir financiranja ostaja tudi državni proračun. Država je v socialne blagajne prispevala 4,41 milijarde evrov, kar predstavlja 8,4 odstotka več kot leto prej. To kaže, da socialni sistem poleg prispevkov vse bolj potrebuje tudi proračunsko podporo.

Število upokojencev še naprej raste

Sursovi podatki kažejo tudi nadaljnje povečevanje števila upravičencev do pokojnin. Leta 2024 jih je bilo skupaj 691.864, kar je 1,2 odstotka več kot leto prej. Med njimi je bilo 592.775 prejemnikov starostnih pokojnin, katerih število se je povečalo za 1,4 odstotka. Število prejemnikov pokojnin zaradi smrti hranitelja družine se je nekoliko povečalo, medtem ko se je število invalidskih upokojencev zmanjšalo za šest odstotkov na 18.304.

Staranje prebivalstva bo povečevalo pritisk na javne finance

Objavljeni podatki ponovno potrjujejo, da se slovenski sistem socialne zaščite sooča z dolgoročnimi demografskimi izzivi. Zaradi staranja prebivalstva narašča število upokojencev in povpraševanje po zdravstvenih storitvah, kar povečuje pritisk na pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Ob tem socialni prispevki ostajajo glavni steber financiranja sistema, vendar vse večji delež zagotavlja tudi državni proračun. To pomeni, da bo dolgoročna vzdržnost socialnega sistema v prihodnjih letih vse bolj odvisna od gospodarske rasti, zaposlenosti in uspešnosti prihodnjih reform na področju pokojninskega ter zdravstvenega sistema.

Zaradi staranja prebivalstva narašča število upokojencev in povpraševanje po zdravstvenih storitvah, kar povečuje pritisk na pokojninsko in zdravstveno blagajno.