Ministrstvo za finance pri socialnih partnerjih sprožilo nezadovoljstvo, pogajanja so prekinili

Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je bila na podlagi predhodne zahteve socialnih partnerjev z dnevnega reda umaknjena točka glede novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), pogajanja v delovni skupini ESS so bila namreč zaradi nesodelovanja finančnega ministrstva v sredo prekinjena. Če naša država ne bo izpolnila obveznosti iz načrta za okrevanje in odpornost, lahko izgubi 140 milijonov evrov evropskih sredstev.

Pogajanja glede zakona o urejanju trga dela so bila prekinjena, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je pojasnil, da Ministrstvo za finance pri pogajanjih glede novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) žal ni tvorno sodelovalo in je s svojimi postavljenimi ultimati sprožilo nezadovoljstvo – tako delodajalcev kot tudi sindikatov. Socialna partnerja sta po njegovih besedah sicer v večini točk vsebine novele zakona usklajena, kar je podprlo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gorenšček je ob tem še pojasnil, da so stališča zbližali predvsem glede obsega začasnega in občasnega dela upokojencev, zmanjšanega obsega dela za starejše delavce ter posredovanje študentskega dela. Po drugi strani pa se je največji razhod pokazal pri višini nadomestila za brezposelnost. Delodajalci oziroma GZS podpirajo zvišanje nadomestil za brezposelne, pri čemer pa menijo, naj bo višina v prvem trimesečju višja, nato pa naj se stopničasto znižuje. Po oceni Gorenščka bi to spodbujalo k čimprejšnji ponovni vključitvi v delovno razmerje.

Bomo ostali brez 140 milijonov evrov evropskih sredstev?

Gorenšček je opozoril, da sedaj – če zakon ne bo sprejet – obstaja realna nevarnost, da naša država ne bo izpolnila obveznosti iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in bo posledično iz tega naslova izgubila 140 milijonov evrov evropskih sredstev. »Delodajalci ne pristajamo na to, da bi nam naprtili odgovornost za morebiten izpad teh sredstev, saj smo bili v vsakem trenutku pripravljeni zaključiti delo na noveli zakona, ki smo ga začeli,« je bil jasen Gorenšček, ki je izpostavil pričakovanje, da bodo soglasno sprejete odločitve socialnih partnerjev in MDDSZ upoštevali tudi drugi vladni resorji.

Kot je poudaril Gorenšček, se je GZS ves čas zavzemala za podaljšanje obsega za začasno in občasno delo upokojencev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi to upokojencem prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu.

Glede t. i. »mosta do upokojitve«, ki je glavni cilj noveliranja ZUTD in iz katerega izvira obveza do Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je Gorenšček ponovil, da so pripravljeni na spremembe, da pa »most« daje možnost za to, da se v zaključnem obdobju delovnega razmerja za zaposlenega najde rešitev za predčasno mehko zaključitev sodelovanja. »Zato se oba socialna partnerja zavzemata za delno modifikacijo te regulative. Nekateri delavci so namreč pred upokojitvijo precej izčrpani,« je pojasnil.

Dolgotrajna oskrba je ostala na dnevnem redu, GZS vztraja pri zamiku uvedbe prispevka

Delodajalci so z dnevnega reda seje ESS zahtevali tudi umik točke o zakonu o dolgotrajni oskrbi, vendar je točka ostala. Gorenšček je razložil, da je bil zakon odprt dvakrat – enkrat na zahtevo ministrstva za solidarno prihodnost, drugič pa na predlog delodajalcev. »Zahtevali smo, da se obe vsebini združita, obravnavata in sprejmeta na isti seji ESS. Vendar pa smo na koncu sprejeli kompromisni predlog, da mora biti razprava glede zahtev delodajalcev razrešena najkasneje na naslednji seji ESS.« Opozoril je, da postopek dela strokovnega odbora, ki je bil ustanovljen kot obveza iz Deklaracije Vlade republike Slovenije in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ni bil voden v skladu s Pravili ESS. »Tam smo vseskozi zahtevali podatke o stroških sedanjega obsega dolgotrajne oskrbe, o tem, koliko naj bi ti stroški znašali po novem ter iz katerih virov naj bi se krili,« je Gorenšček izpostavil, da v vseh mesecih niso uspeli dobiti zadovoljivih odgovorov. »Pogajanja niso bila zaključena in zapis usklajenosti ni bil potrjen,« je še dodal. 

Ne morejo se strinjati, da bo država pobrala več sredstev, kot se jih potrebuje

Delodajalci vztrajajo na zamiku uvedbe dodatnih prispevnih stopenj za leto dni. V tem času naj se natančno izračuna potrebna višina sredstev, ustrezno zniža prispevna stopnja in strokovno razjasni še vedno odprta vprašanja glede izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe. Gorenšček je še poudaril, da se na GZS ne morejo strinjati, da bo država – po njihovih ocenah – od ljudi in podjetij pobrala več sredstev, kot jih potrebujemo za dolgotrajno oskrbo. »Poleg tega dviga prispevne stopnje letos ne potrebujemo – doplačilo za domsko oskrbo s strani države vlada uvaja šele s 1. decembrom, dodatne storitve pa še niso vpeljane,« je ponovno opozoril in ocenil, da je zbiranje dodatnih sredstev na zalogo torej povsem neprimerno.

Podprli predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev

GZS je na seji podprla predlog zakona, ki po Gorenščkovih besedah daje možnost, da se lastnik podjetja prostovoljno odloči za prodajo deleža ali delnic zaposlenim preko posebne pravne osebe – lastniške zadruge. To vidi kot dodatno možnost za urejanje lastniškega nasledstva predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP), ko je najpogostejša alternativa le prodaja drugi domači ali tuji pravni osebi. Po drugi strani ne pričakuje, da bi na podlagi zakona, ko bo sprejet, nastale številne lastniške zadruge, temveč bo to ostala posebnost v našem korporativnem prostoru, kot velja to tudi v tujih jurisdikacijah.