Na kolegiju predsednika DZ se je zapletlo, prišlo je tudi do obstrukcije

Na kolegiju predsednika DZ Zorana Stevanovića so pripravili predlog za ustanovitev treh začasnih delovnih teles državnega zbora, pri razdelitvi mest predsednikov in podpredsednikov se je nekoliko zataknilo. Z razrezom se niso strinjale poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in Vesna, ki so del razprave oz. glasovanja tudi obstruirale. Stevanović je poudaril, da bi radi čim hitreje začeli delati – v Svobodi so mu namreč očitali, da je kolegij prestavil na en dan prej kot je bilo najprej načrtovano. Zagotovil je, da v ozadju ni nobene zarote.

Danes je potekala prva seja kolegija predsednika DZ Zorana Stevanovića. »Evidentno nespoštljivo je sklicati kolegij v času, ko so sklicani posveti pri predsednici glede oblikovanja koalicije,« je Stevanoviću očitala namestnica vodje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič. Stevanović je namreč sejo iz torka prestavil na ponedeljek, ko so potekala tudi posvetovanja pri predsednici republike Nataši Pirc Musar. Predsednik DZ je zatrdil, da v ozadju ni nobene zarote, pač pa bi radi čim prej postavili parlament in začeli delati. 

V Svobodi so bili proti razrezu vodilnih mest v začasnih delovnih telesih – dva od treh predsedniških položajev bi dobila SDS, Svoboda pa enega. Del glasovanja so tako v Svobodi, SD in Levici obstruirali. Predlagali so, da en položaj dobi Nova Slovenija. Na drugi strani so predlog zavrnili ter za predsednika skupnega odbora in odbora za zunanjo politiko izvolili poslanca stranke SDS.

Poslanci odhajajoče koalicije so glasovali proti temu, da bi Svoboda dobila mesto predsednika odbora za zadeve EU. Poleg tega so iz protesta glasovali tudi proti temu, da bi Svoboda dobila podpredsedniško mesto v skupnem odboru. Po njihovi oceni namreč razrez ni v skladu z volilnim rezultatom. SDS, NSi, Demokrati, Resnica so nato s pomočjo predstavnika manjšin izglasovali, da mesto predsednika odbora za zadeve EU dobi NSi, za podpredsedniško mesto v skupnem odboru pa so potrdili predstavnika Svobode. Stevanović je poudaril, da gre le za začasne odbore. 

Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles ter predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ bo parlament obravnaval na torkovi izredni seji. Kot je odločil kolegij DZ, pa bo v petek še ena izredna seja – to je zahtevala stranka SDS. Obravnavali naj bi predlog zakona o vladi in predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi. 

Če naglas povejo, kako bodo glasovali, to ni več tajno 

Vodja poslanske skupin SDS Jelka Godec je v luči označevanja glasovnic na tajnem glasovanju spomnila, da je na ustanovni seji DZ vodja poslanske skupine Borut Sajovic (Svoboda) napovedal, da bodo glasovali enotno in kandidata za predsednika DZ ne bodo podprli. »Kje je tu tajnost glasovanja? Vi pa se ukvarjate s pikicami, pa s krožci, pa s križci,« je dejala.

Sajovic je z dopisom opozoril, da gre za nedopusten poseg v pravice poslancev in z ustavo zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ena od rešitev je po mnenju Svobode sprememba poslovnika DZ, ki bi takšne prakse onemogočala. Stevanović je zatrdil, da je odprt za predloge in dejal, da bo sodeloval pri spremembah poslovnika. Zaenkrat pa lahko le opozori poslance, naj tega ne počnejo. Stevanović je po kolegiju še dejal, da nima pravice razveljaviti glasovanja, ne glede na to, kaj je na glasovnici narisano. Iz glasovnice namreč izhaja volja poslanca.

Pravnik Rajko Pirnat je za Siol povedal, da načelo tajnosti glasovanja pri glasovanju za predsednika DZ ni bilo kršeno, po njegovem mnenju označevanje glasovnic tudi ni neustavno – to velja, če je glasovnico označil tisti, ki je glasoval. »Če so bile glasovnice označene že pred glasovanjem, torej če je nekdo nadziral, s kakšno oznako je nekdo dobil glasovnico, pa gre za kršitev tajnosti glasovanja,« je ocenil.