Kdo pije in kdo snema

V Sloveniji skoraj ni dneva, ki bi minil brez afer. Ali pa vsaj brez novic, ki nam jih večinski mediji prodajajo kot afere. Zdi se, da so te bolj kot celovitemu obveščanju javnosti namenjene medsebojnemu političnemu obračunavanju in da jih mediji, vključno z javno RTV Slovenija, objavijo, ko nastopi pravi trenutek ali pa ko njihova 'tarča' dregne v osje gnezdo.

V zadnjih mesecih so se sistematično lotili predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, saj je njegova stranka Resni.ca – formalno iz opozicije – podprla izvolitev predsednika vlade Janeza Janše, pa tudi zdaj na glasovanjih v državnem zboru koaliciji pogosto primakne svoje glasove. Pri tem se ni treba slepiti: če bi Stevanovićeva Resni.ca podprla Roberta Goloba in omogočila nadaljevanje leve vlade, katere usmeritev je na primer s sistematično vojno proti vsakršni zasebni pobudi med letoma 2022 in 2026 diktirala skrajna stranka Levica, bi v tem trenutku uživala medijski mir. Brez Stevanovićevih pravnomočnih obsodb, brez Mijičevih izkoriščanih delavcev in brez najnovejše afere o Stevanovićevem posredovanju pri gradnji pravoslavne cerkve v Kranju (pri tem ne opravičujemo spornih dejanj). Zanjo naj bi zemljišče odkupil bosansko-hercegovski tajkun Mladen Milanović - Kaja.

Zanimivo, tokrat ni težava, kdo in zakaj je Stevanovića na srečanju, na katerem je govoril o tem, skrivaj snemal in to posredoval medijem, ampak je težava vsebina posnetka. Kar je povsem nasprotno od t. i. afere Black Cube, kjer so se večinski mediji orkestrirano ukvarjali z izvorom posnetkov oziroma s tem, kdo je Slovenijo 'prodal Izraelcem'. Skoraj nič nismo slišali o tem, da je nekdanja pravosodna (!) ministrica Dominika Švarc Pipan na njih opisovala mafijsko delovanje slovenske levice in na primer povedala, da je Janković na sodiščih nedotakljiv. Od zakulisnih interesov je torej odvisno, ali bo na tapeti tisti, ki v gostilni pije, ali pa tisti, ki ga snema. Interes javnosti in pravica do obveščenosti sta drugotnega pomena.

Naslednja v vrsti afer je sledila, ko je Mladina 'razkrila' delovanje 'kleti' na Trstenjakovi ulici, kjer ima sedež SDS. Novinar Borut Mekina je objavil posnetek zaslona iz strankine zaprte skupine na aplikaciji Viber. Člane skupine je Kristina Hacin, predstavnica za odnose z javnostmi pri SDS, trenutno zaposlena v premierjevem kabinetu, pozvala, naj delijo objavo posnetka iz oddaje Marcel, ki ji je bilo pripisano: »Sramotno je, da nacionalna televizija s svojim poročanjem spodbuja k ravnanju, ki vodi v nasilje in uničevanje države. Nehajte nam uničevati domovino!«

Njen poziv so povezali s kopico objav anonimnih profilov na družbenih omrežjih, pri čemer pa nismo zasledili dokaza, da so člani skupine lastniki omenjenih profilov. Najdlje sta šla spletni portal MMC, ki je poziv Hacinove označil za »spodbujanje k diskreditaciji na družbenih omrežjih«, in TV Slovenija, ki je dejanje označila za »spletno nadlegovanje«. Poslanka Levice Nataša Sukič pa kar za »napad na našo demokracijo«.

A objave Mladine niso razkrile ničesar novega. Brez dvoma imajo svoje skupine za notranje komuniciranje v spletnih aplikacijah tudi druge politične stranke, društva in organizacije. Žebljico na glavico je v tej zgodbi zadel Tomaž Štih, ki je zapisal, da ko o skupini, ki ima nekaj sto članov, koordinirano pišejo vsi skrajno levičarski mediji, s tem potrdijo, da obstaja le ena prava koordinirana 'klet' v državi. Da je bila mera zvrhana, se je aktiviral še Inštitut 8. marec, ki je 'razkritje' primerjal celo z afero Watergate.

Agenda levice je v tem primeru jasna. Ustvariti afero, kjer je ni, predvsem pa igrati vlogo žrtve in nekoga, ki je vseskozi zatiran. Podobno kot pri skupnosti LGBT ali pa, če hočete, Palestincih. V resnici ne gre za borbo za njihove pravice, ampak za sistematično, načrtno in dobro organizirano kampanjo proti političnim nasprotnikom. Da imajo izdelano mrežo in umazano strategijo, so dokazali že pred referendumom o zakonu o parlamentarni preiskavi, ki so ga poimenovali kar zakon o »politični policiji«.

Jasno je, da bo levica v spregi s svojimi parastrankarskimi nevladnimi organizacijami, t. i. civilno družbo, zagnala zelo dobro načrtovano kampanjo proti »zakonu za bogate«. Sredstev ne bodo izbirali.

Bliža se referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki uvaja številne spremembe in vsebuje ključne programske točke vladajoče koalicije, zato je zanjo izjemno pomemben. Jasno je, da bo levica v spregi s svojimi parastrankarskimi nevladnimi organizacijami, t. i. civilno družbo, zagnala zelo dobro načrtovano kampanjo proti »zakonu za bogate«. Sredstev ne bodo izbirali. Zato sta še kako pomembna trezen razmislek vsakega izmed nas in povabilo, naj to storijo tudi naši bližnji. Kot pravi pregovor, če slediš množici, dlje od nje tudi ne boš prišel.

(D276, 3)