Nekdanja ministrica za pravosodje Švarc Pipanova kršila pravila v sodni dvorani?

Peter Avsenik

16. 10. 2026 ob 14:47
0 komentarjev

Slovenija

Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije je na ljubljansko okrožno sodišče podalo prijavo suma kršitev zoper nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Očitajo ji kršenje Sodnega reda in hišnega reda zaradi uporabe mobilnega telefona med ponedeljkovo obravnavo.

Zasebno kazensko tožbo zaradi žaljive obdolžitve je zoper bivšo ministrico vložil nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije na ministrstvu za pravosodje Simon Starček. Povod so izjave Dominike Švarc Pipan po razkritju spornega nakupa stavbe na Litijski cesti 51. Izpostavila ga je namreč kot sokrivca za sporni nakup in s tem po oceni tožnika posegla v njegovo čast in dobro ime.

Ne more brez telefona

Minuli ponedeljek je bil v tej zadevi razpisan predobravnavni narok, o čemer smo že pisali. Po pisanju medijev pa je obtoženka med narokom dlje časa uporabljala mobilni telefon. Uporabljala naj bi ga tudi na način, ki je vzbujal sum fotografiranja oziroma slikovnega beleženja dogajanja v sodni dvorani. Prav tako naj bi ji med narokom telefon glasno zazvonil, rišejo pri civilni iniciativi.

Zato podajajo prijavo suma kršitev Sodnega reda in hišnega reda in prijavo suma morebitnih nepravilnosti pri izvajanju varnostnih postopkov ob njenem vstopu v sodno stavbo. 16. člen sodnega reda namreč med drugim zahteva, da osebe, ki imajo pri sebi naprave za snemanje, fotografiranje ali prenos podatkov, z njimi ravnajo v skladu s hišnim redom sodišča. Prav tako se v iniciativi sklicujejo na 17. člena Sodnega reda, ki ureja snemanje in fotografiranje med glavno obravnavo in na kršenje določb o vzdrževanju reda po zakonu o kazenskem postopku.

Je varnostna služba opravila pregled?

Morebitna neupravičena uporaba mobilnega telefona med sodnim narokom, zlasti če bi bila povezana z nedovoljenim fotografiranjem ali snemanjem, lahko po njihovi oceni pomeni kršitev predpisanih pravil ter poseg v red, dostojanstvo in nemoten potek sodnega postopka. Prav tako pa pri iniciativi predlagajo preveritev okoliščin vstopa Švarc Pipanove v sodno stavbo oziroma ali je varnostno-receptorska služba dosledno upoštevala pravila glede vnosa mobilnih naprav.

Kaj pravita 16. in 17. člen Sodnega reda?

16. člen – Snemanje in fotografiranje v sodni stavbi je praviloma prepovedano, razen za potrebe sodišča (tiskovne konference, dogovorjeni intervjuji ipd.) ali v drugih primerih, ki jih določata Sodni red in zakon o kazenskem postopku. Direktor lahko izjemoma dovoli snemanje posameznih prostorov (samo za navedeni namen), predsednik sodišča pa lahko zaradi varovanja obravnave, zasebnosti ali drugih razlogov omeji ali prepove vstop osebam z napravami za snemanje. Osebe morajo ravnati v skladu s hišnim redom; ob kršitvah lahko sodišče zahteva umik posnetkov ali omeji vstop. Daljše snemanje (več kot en dan) za dokumentarne ali izobraževalne namene dovoljuje ministrstvo po mnenju sodišča.

17. člen – Na javnih glavnih obravnavah je snemanje in fotografiranje dovoljeno le neposredno pred začetkom in ob ustni razglasitvi odločitve (s prostora, ki ga določi sodnik). Snemanje celotne obravnave izjemoma pisno dovoli predsednik sodišča (prošnja vsaj dva delovna dneva prej, seznanitev sodnika vsaj dan prej). Sodnik omeji snemanje na obseg, potreben za obveščanje javnosti, in na način, ki najmanj moti postopek. Sodišče lahko samo snema del ali celotno obravnavo za potrebe obveščanja javnosti.