NSi nad porazno demografsko sliko z zakonom v pomoč mladim družinam

Da imamo Slovenci demografski problem, ni nobena skrivnost. V letu 2015 je bilo 18,5 % ljudi v naši državi starejših od 65 let, ta delež se bo v treh desetletjih še podvojil.

Staranje prebivalstva bo, ob nespremenjenih trendih, v naslednjih letih močno zamajalo finančno vzdržnost našega pokojninskega sistema, ki se v vse večji meri sofinancira neposredno iz državnega proračuna, obetajo se še večji problemi v zdravstvu, na trgu delovne sile in podobno.

A ker gre za problem, reševanje katerega se pozna šele na dolgi rok, se zdi, da se ga politika, željna kratkoročnih učinkov za prepričevanje volivcev, kar nekoliko izogiba.

Morda nekateri rešitev vidijo v prihajajočih migrantih, a Nova Slovenija se je loteva na drugačen način. V proceduro so vložili zakon, ki bi materialno pomagal mladim družinam, da se postavijo na noge ter jih vzpodbudil k odločitvi za več otrok. 

"Demografska slika Slovenije je izjemno slaba, ena najslabših v EU," ugotavljajo v NSi in dodajajo, da bi za normalno delovanje države in njenih podsistemov v naslednjih letih potrebovali okoli 30.000 rojstev, trenutno pa številka, ob padajočem trendu, ne dosega niti 20.000.

Potrebna stopnja rodnosti za obnavljanje populacije je vsaj 2,1 otroka na žensko v rodni dobi, medtem ko v Sloveniji ta znaša 1,53. Ob tem ni zanemarljivo, da državo vsako leto zapusti 8 tisoč mladih, izobraženih ljudi.

Ob vsem tem pa je vlada, sklicujoč se na gospodarsko rast in vse bolj optimistične razmere v državi, med svojo volilno bazo razdelila več kot 200 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, kot smo nedavno pokazali na Domovini.

Ta denar je večinoma šel javnim uslužbencem, a v Novi Sloveniji ocenjujejo, da bi se sproščanje varčevalnih ukrepov moralo začeti pri družinah.

Številne ugodnosti za družine, ne glede na socialni položaj

V ta namen so v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb Zakona o uravnoteženju javnih financ, (ZUJF), ki prinaša številne ugodnosti za mlade družine ter je usmerjen k spodbujanju odločanja za več otrok.

Začeli bi s subvencijami pri reševanju stanovanjskega problema, nadaljevali s cenejšim vrtcem za prvega in brezplačnim za drugega otroka, ponovno bi uvedli otroški dodatek za vse dohodninske razrede, univerzalno pravico do pomoči ob rojstvu otroka in pravico do dodatka za veliko družino, odpravili bi omejitve višine starševskega nadomestila in starševskega dodatka ter državne štipendije namenili tudi otrokom iz družin z nekoliko višjimi dohodki od zgolj minimalnih.

Po njihovih ocenah bi ti ukrepi državno blagajno stali okrog 100 milijonov evrov letno.

Za družine z več otroki cenejše vinjete?

Ob poslanskem vprašanju NSi, namenjenemu predsedniku vlade, je razprava o črnih demografskih trendih danes tekla tudi v državnem zboru.

Nad njimi je, po njegovih besedah, zaskrbljen tudi premier Cerar, zato je naštel, kaj vse je njegova vlada glede tega storila do sedaj in kaj vse še namerava. Povečali so otroški dodatek za peti in šesti dohodninski razred, razširili krog otrok, upravičenih do brezplačnega obroka v šoli, povečali so očetovski dopust.

Do konca mandata pa načrtujejo še poenostaviti koriščenje starševskega in očetovskega dopusta, uvesti 30 dni starševskega dopusta za posvojitelje ter uvesti olajšave za družine z več otroki pri nakupu vinjet.