Rebalans prinaša 221 milijonov evrov več za družine in socialno varnost: največ za osebno asistenco

Vlada z rebalansom letošnjega proračuna povečuje sredstva za področje družine in socialne varnosti za 221,2 milijona evrov. Največji del dodatnega denarja je namenjen osebni asistenci, več sredstev bo tudi za socialno ogrožene, otroške dodatke ter varstveno-delovne centre.

Po predlogu rebalansa bo imelo Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve na voljo 2,135 milijarde evrov, kar je 221,2 milijona evrov več, kot je bilo za letošnje leto predvideno v veljavnem proračunu. Povečanje je namenjeno predvsem zagotavljanju zakonsko določenih pravic, hkrati pa vlada z njim nadaljuje usmeritev v krepitev družinske politike in socialne varnosti.

Vlada je predlog rebalansa potrdila 10. septembra. Na ravni celotnega državnega proračuna predlog predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Odhodki bodo tako za 6,2 odstotka višji od tistih v sprejetem proračunu. Primanjkljaj je ocenjen na 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.

Največ dodatnega denarja za osebno asistenco

Največji posamezni dvig znotraj socialnega področja je namenjen osebni asistenci. Zanjo je predvidenih dodatnih 64,2 milijona evrov.

Gre za področje, kjer so se potrebe in obseg izvajanja storitev povečali. Da se sredstva za osebno asistenco povečujejo, ni presenečenje. Vlada je že med letom opozarjala, da se je obseg sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom povečal tudi zaradi izvajanja osebne asistence. V prvem polletju je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenjenih 1,1 milijarde evrov, kar je bilo 10,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.

Največji posamezni dvig znotraj socialnega področja je namenjen osebni asistenci. Zanjo je predvidenih dodatnih 64,2 milijona evrov.

Povečanje sredstev za osebno asistenco je pomembno predvsem zato, ker gre za storitev, ki ljudem z invalidnostmi omogoča večjo samostojnost pri vsakdanjem življenju, vključevanju v družbo ter opravljanju aktivnosti, ki jih brez ustrezne pomoči pogosto ne bi mogli izvajati.

Več denarja za socialno ogrožene družine in posameznike

Rebalans prinaša dodatna sredstva tudi za socialno ogrožene posameznike in družine. Za te transferje je predvidenih 22,5 milijona evrov več.

To pomeni dodatna sredstva za zagotavljanje pravic, ki jih država izplačuje upravičencem na podlagi veljavne zakonodaje. Del povečanja je povezan z večjim obsegom upravičenosti in spremembami, ki vplivajo na višino posameznih transferjev.

Slovenija je sicer že marca letos uskladila večino transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo. Za 2,7 odstotka so se zvišali zneski otroških dodatkov, državnih štipendij in nekaterih drugih pravic, zvišala pa sta se tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

Prav tako so se povečali zneski invalidnin za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in postrežbo, kar je del širše socialne politike države.

Otroški dodatki: dodatnih 16,5 milijona evrov

Poseben poudarek je namenjen družinam z otroki. Za otroške dodatke bo po predlogu rebalansa na voljo dodatnih 16,5 milijona evrov.

Poseben poudarek je namenjen družinam z otroki.

Gre za eno od temeljnih oblik podpore družinam, saj je višina otroškega dodatka odvisna od dohodkovnega položaja gospodinjstva in števila otrok. Sistem je namenjen zmanjševanju materialnih razlik med družinami ter zagotavljanju boljših pogojev za otroke.

Povečanje sredstev prihaja v času, ko država na področju družinske politike hkrati zagotavlja tudi sredstva za starševska nadomestila. Ministrstvo je v letošnjem letu med drugim zaznalo povečanje koriščenja neprenosljivega dela starševskega dopusta.

Ministrstvo je v letošnjem letu med drugim zaznalo povečanje koriščenja neprenosljivega dela starševskega dopusta.

Več za varstveno-delovne centre

Pomemben del dodatnega denarja je namenjen tudi varstveno-delovnim centrom ter institucionalnemu varstvu v centrih za usposabljanje, delo in varstvo.

Za ta namen je predvidenih približno 13 milijonov evrov dodatnih sredstev.

Na povečanje potreb vplivajo predvsem višji stroški dela po plačni reformi v javnem sektorju, višji materialni stroški in potrebe izvajalcev socialnovarstvenih storitev. Pri tem ne gre zgolj za širjenje programov, temveč tudi za zagotavljanje njihovega nemotenega izvajanja.

Prav rast stroškov dela je eden od razlogov, zaradi katerih se povečujejo potrebna sredstva v številnih javnih sistemih. Višje plače namreč vplivajo tudi na osnovo za izračun nekaterih nadomestil in na najnižjo osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost.

Prav rast stroškov dela je eden od razlogov, zaradi katerih se povečujejo potrebna sredstva v številnih javnih sistemih.

Večji račun zaradi višjih plač in stroškov

Rebalans tako ne pomeni, da bi vlada ves dodatni denar namenila za nove programe. Pomemben del povečanja je posledica višjih stroškov že obstoječih pravic in storitev.

Višja rast plač od prvotno načrtovane neposredno vpliva na javnofinančne izdatke. Enako velja za višje materialne stroške izvajalcev socialnovarstvenih storitev ter večje število uporabnikov oziroma upravičencev.

Podobno je bilo mogoče povečanje socialnih izdatkov spremljati že v prvem delu leta. Ministrstvo za finance je julija navedlo, da so bili v prvem polletju izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom za 10,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Med razlogi je posebej izpostavilo povečanje sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, brezposelne ter zagotavljanje socialne varnosti, predvsem izvajanje osebne asistence.

Socialna država tudi ob višjih proračunskih izdatkih

Povečanje sredstev za socialno področje je treba gledati tudi v širšem okviru rebalansa. Skupni odhodki državnega proračuna bodo po predlogu znašali 18,8 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več od prvotno načrtovanega. Prihodki naj bi dosegli 16,5 milijarde evrov, primanjkljaj pa 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.

Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi rebalansa poudaril pomen stabilnih javnih financ in navedel, da rebalans zagotavlja socialno državo ter da se investicije ne zmanjšujejo. Po njegovih besedah naj bi življenje državljanov v zadnjih štirih mesecih leta potekalo nemoteno.

Povečanje sredstev za družinsko in socialno področje je zato mogoče razumeti kot kombinacijo dveh ciljev: države, ki mora zagotoviti financiranje zakonsko določenih pravic, in politike, ki želi z večjimi vlaganji v družine odgovarjati na demografske izzive.

Kam gre dodatnih 221,2 milijona evrov?

Čeprav največ pozornosti vzbuja dodatnih 64,2 milijona evrov za osebno asistenco, je slika širša. Več denarja bo na voljo tudi družinam z otroki, socialno ogroženim ter izvajalcem storitev za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajnejšo podporo.

Rebalans tako prinaša pomembno povečanje socialnega dela državnega proračuna, pri čemer bo končni učinek odvisen tudi od dejanskega obsega upravičenosti, števila uporabnikov in stroškov izvajanja storitev. Vlada pa z njim zagotavlja sredstva za nadaljevanje izplačevanja zakonsko določenih pravic ter za izvajanje ukrepov, povezanih z družinsko in socialno politiko.

Rebalans tako prinaša pomembno povečanje socialnega dela državnega proračuna, pri čemer bo končni učinek odvisen tudi od dejanskega obsega upravičenosti, števila uporabnikov in stroškov izvajanja storitev.