Onkraj bodeče žice – povezovanje pasijonskih skupnosti na območju, ki je bilo zaznamovano z razdeljenostjo

Prihodnjo soboto, 14. junija, se bosta Gorica in Nova Gorica združili v okviru projekta Calvario/Kalvarija – Onkraj bodeče žice. Gre za uprizoritev Kristusovega pasijona kot simbol preteklosti, zaznamovane z vojno in razdeljenostjo, v skupnem prizadevanju za ohranitev duhovne dediščine, miru, sprave in prijateljstva v prihodnosti, pravijo organizatorji.

Kot je pojasnila koordinatorica slovenskih pasijoncev v združenju Ventus passionis – Pasijonski veter in članica predsedstva Združenja Europassion mag. Andreja Megušar, so projekt zasnovali z Združenjem italijanskih pasijonskih mest, ki ga vodi Flavio Sialino, prav tako član predsedstva Združenja Europassion. Letos, ko v Novi Gorici in Gorici poteka projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), so videli priložnost povezovanja različnih čezmejnih skupnosti, sploh na območju, ki je bilo močno zaznamovano s hladno vojno in razdeljenostjo. »Sporočilo, ki ga dogodek prinaša, je močno, saj se zavzema za ohranitev duhovne dediščine,« je dodala.

Igralskemu ansamblu, ki ga sestavlja 200 Italijanov, se bo pridružilo tudi okoli 30 mladih iz Slovenije, in sicer iz Selc, Stare Loke in Dornberka, torej iz občin Železniki, Škofja Loka in Nova Gorica. Kot pravi Megušarjeva, v tem vidijo lepo priložnost, »saj se bo poleg te uprizoritve na italijanski strani odvijalo več dogodkov, med drugim 11. junija mednarodna konferenca o evropskih prestolnicah kulture. To pa je za pasijonce, ki leta 2026 pripravljajo Škofjeloški pasijon, tudi lepa priložnost za svojo predstavitev in promocijo.«

Krščanstvo – neizogiben del evropske kulture

»Pasijon bi bil seveda bolj aktualen v postnem času, ko kristjani ozavestimo Kristusovo trpljenje. Kljub temu je lepo, da je prišlo do sodelovanja med mestom Škofja Loka in Združenjem italijanskih pasijonskih mest,« nam je povedal podžupan Občine Nova Gorica Anton Harej. Prepričan je, da bo dogodek oplemenitil dogajanje v Evropski prestolnici kulture, čeprav ne bo sofinanciran s sredstvi programa. »Brez krščanstva ne bi bilo sodobne Evrope. Evropa se je izgradila skozi krščanstvo, ki je neizogiben del evropske kulture. To se v današnjih časih premalo poudarja in ozavešča.«

S tem se strinja škofov vikar za EPK mag. Bogdan Vidmar, ki pravi, da v krščanstvu pasijon ne pomeni le trpljenja, ampak je pot ljubezni, zmage, poveličanja. Prav nenasilna krščanska revolucija Jezusove daritve na križu je bistvo krščanstva. Zato krščanstvo vpliva na kulturo, čeprav v sklopu EPK to ni niti omenjeno, poroča Družina.

»Dogodek v samem mestnem jedru Gorice je vreden obiska, saj ponuja pristno podoživetje Kristusovega trpljenja na starih mestnih ulicah, ki so prispodoba Kristusove poti na Kalvarijo. Dogodek sooblikujejo mladi, hkrati pa gre za mednarodno sestavo sodelujočih. Tudi vreme bo menda ugodno. Vabljeni torej na večerne ulice Gorice na dvourno predstavo Kristusovega trpljenja,« pravi Harej, ki je poudaril, da je Goriška s Škofjeloškim pasijonom še posebej povezana. Štandrež je namreč rojstni kraj patra Romualda oziroma Lovrenca Marušiča, ki je avtor tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila, napisanega v slovenskem jeziku.

Vsakršno sodelovanje je dobrodošlo

Nad sodelovanjem z italijanskimi pasijonci pa je navdušen tudi Alen Prelesnik, vodja projekta Škofjeloški pasijon 2026. »Vsakršno sodelovanje, ki omogoča, da si pasijonske družine pomagajo pri prepoznavnosti, delijo izkušnje in skupaj iščejo odgovore na izzive sodobnega časa, je dobrodošlo. V danem primeru pa se vse skupaj zdi še nekoliko bolj naravno, da se v krajih, ki so vzgojili p. Romualda, poveže toliko prostovoljcev iz različnih krajev obeh držav,« nam je dejal.

Dodal je, da se tamkajšnji pasijonci v okviru Pasijonskega vetra in Europassiona redno povezujejo z drugimi – tudi v letih, ko Škofjeloški pasijon ni uprizorjen. »V času priprav na uprizoritve prihodnje leto pa je teh aktivnosti še toliko več. Škofjeloški pasijon se bo tako med drugim udeležil tudi konference Europassiona v septembru med Lužiškimi Srbi.«