Pomorska blokada Irana in kako je Kitajska zaslužila 8 milijard USD v zlatu

Pogajanja so propadla, spopad se nadaljuje na morju. Iranska zavrnitev ameriških mirovnih pogojev ima za posledico ameriško blokado Hormuške ožine, Arabskega morja in Omanskega zaliva. Odgovor na iransko blokado pomorskega prehoda za vse države Arabskega morja je blokada iranskih vodnih poti, transporta in pristanišč. Začela se je pomorska vojna, ki je bila napovedana v primeru propadlih pogajanj in nadaljevanja iranske blokade Hormuške ožine.

Mornarica ZDA v pripravljenosti

Mornarica ZDA je v polni pripravljenosti na pomorsko blokado Irana. Raketna rušilca USS Frank E. Peterson in USS Michael Murphy sta v pripravljenosti blizu iranske obale že od vikenda, ko sta čistili pomorske mine. Čiščenje pomorskih min je imelo dva namena – varna plovba v primeru iranske deblokade in varne razmere za ladje ameriške mornarice. ZDA so sporočile, da bo vsaka kršitev blokade brez predhodne avtorizacije ZDA pomenila, da bodo ladjo kršiteljico prestregli, preusmerili, ali zajeli. Prehod Hormuške ožine je dovoljen ladjam, ki prevažajo tovor iz zalivskih držav, medtem ko za vse ladje, ki delajo z Iranom, plujejo za Iran ali prevažajo pod drugo zastavo za Iran, velja totalna blokada.

Ameriška mornarica ima v Arabskem morju in Omanskem zalivu 12 ladij, od tega eno letalonosilko, 9 rušilcev, dve amfibijski ladji, namigovanja pa so še o podmorniški aktivnosti, o čemer pa mornarica molči. Zaradi grožnje, ki bi jo lahko predstavljali Hutiji, sta v Rdečem morju prisotna še dva rušilca. To je poleg mornaric zalivskih držav, ki bodo sodelovale pri pomoči odprtja Hormuške ožine. Glede na to, da je Iran izgubil okoli 85% mornarice, se bo ta usmeril na samomorilska zračna in morska plovila. Iran bo poskušal vsaj resno poškodovati ameriško ladjo, morda eno celo potopiti, kar bi bilo izjemnega promocijskega pomena za Iran. ZDA so namreč uničile 16 tipov iranskih plovil, skupno število uničenih plovil je 150, podmornic pa nimajo več.

Kitajska je z Iranom zaslužila 8 milijard USD v zlatu

Ameriške obveščevalne agencije navajajo, da so v Iranu pristala že tri transportna letala Y-20 z opremo in orožjem, del pa je bil prepeljan skozi koridor CPEC. Kitajska je Iranu dostavila 5 HQ-9B zemlja-zrak baterij, 16 HQ-16 zemlja-zrak baterij, 24 HQ-7 zemlja zrak baterij, 1000 ročnih raketometov FN-6, 150 protiladijskih raket C-802, lansirne sisteme in opremo za vrtanje tunelov in rudnikov. To je potrdil tudi neimenovani vir iz kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Dostavo sistemov s transportnimi letali Y-20 so potrdili tudi Iranci, ki so s telefoni posneli dostave.

Kitajska je posredno skupaj z Iranom stopila v vojno proti ZDA, Izraelom in zalivskimi državami. Kitajska je podobno opremo že dobavila in jo dobavlja Iranu tudi med vojno, ki je zdaj med premirjem izkoristil odprtje zračnega prostora. Protiladijske rakete bodo uporabljene proti ameriškim ladjam in v primeru uspešnega napada, poškodovanja, smrti ameriških vojakov, ali celo potopitve ladje bo Kitajska odgovorna, kar zna dodatno zaplesti že tako napete odnose med ZDA in Kitajsko.

Kitajska je posredno skupaj z Iranom stopila v vojno proti ZDA, Izraelom in zalivskimi državami. 

Iran ne more plačevati z lastnimi sredstvi, ker ima velik del zamrznjen, prav tako pa so podjetja, banke in finančne institucije pod takojšnimi sankcijami v primeru kršitve blokade in embarga. Iran velik del poslovanja opravi na črnem finančnem trgu, s kitajskim sivim bančništvom, kriptovalutami in zlatom. Iran se je zato zavezal, da bo plačal z zalogami zlata v vrednosti 8 milijard USD, ki jih ima v trezorjih v Iranu. Medsebojna transportna komunikacija poteka skozi Pakistan. Ameriški predsednik Trump je napovedal, da bo uvedel 50% davek na vsa podjetja in države, ki Iranu dobavljajo orožje, vendar je jasno, da to ne bo dovolj. ZDA in Izrael bosta morali uničiti tudi iransko infrastrukturo, ki se uporablja za transport orožja, torej tudi tunele in mostove. Kitajska, ki je Iranu zagotovila tudi natančne informacije in satelitske slike tehnologije BeiDou, se na Trumpove grožnje še ni odzvala.

Dvojna igra Pakistana

Pakistan se je ponudil za mirovnega posrednika v Islamabadu, kjer naj bi ZDA in Iran uspela doseči dolgoročno premirje in sprejeti vsaj del pogojev, ki sta jih predstavili obe državi. Toda Pakistan je igral dvojno vlogo pri mirovnih pogajanjih, saj je že med spopadi in tudi za časa premirja dovolil kitajske dobave orožja, komponent in opreme preko pakistanskega ozemlja skozi Kitajsko-pakistanski koridor (CPEC).

Pakistan je že v preteklosti igral dvojno igro, ko je pomagal Osami bin Ladnu pobegniti na svoje ozemlje med skrivanjem v votlinah Tore Bore. Po eni strani je Pakistan igral zaveznika NATA, po drugi pa je njegova obveščevalna služba CSIS pomagala vrhu Al Kajde pobegniti v Pakistan. Zato ZDA ob uboju bin Ladna niso obvestile Pakistana. Danes Pakistan igra enako, po eni strani igra mirovnega posrednika, po drugi pa pomaga transportirati kitajske rakete, komponente in kemična goriva skozi svoje ozemlje v Iran.

Pakistan je že v preteklosti igral dvojno igro, ko je pomagal Osami bin Ladnu pobegniti na svoje ozemlje med skrivanjem v votlinah Tore Bore. 

Iranske denarne izgube so ogromne – na kaj ciljajo ZDA?

Dnevne iranske izgube v izvozu se bodo gibale okoli 276 milijonov USD na dan, če štejemo celoten izvoz in uvoz skozi Hormuško ožino, se bodo mesečne izgube gibale okoli 13 milijard USD na mesec, oziroma 156 milijard USD na leto. Po poročanju revije Time je iranska odvisnost od izvoza energentov ogromna. Več kot 90% mednarodne trgovine gre skozi Arabsko morje, medtem ko energenti predstavljajo okoli 80% celotne trgovine. Kot še pravi Time, gre samo skozi otok Harg letno za 53 milijard USD energentov, oziroma 92% izvoza surove nafte, oziroma 140 milijonov USD na dan.

Blokada Hormuške ožine za Iran predstavlja še eno težavo. Glavnina izvoza petrokemične industrije poteka preko treh pristanišč – Imam Homeini, Bandar Abbas in Asaluja. Ves transport mora preko omenjenih pristanišč skozi Hormuško ožino, saj Iran nima kopenskih možnosti za transport petrokemičnega izvoza. Če upoštevamo izvoz ostalih izdelkov, potem Iranu grozi izguba 440 milijonov USD na dan. Velikansko težavo pa predstavlja nezmožnost skladiščenja energentov, saj ima Iran le za 13 dni skladiščnih kapacitet. To bo imelo za posledico zaustavitev vrtin, kar je za Iran še hujše, kajti stare vrtine imajo nevarnost prepuščanja vode, to pa pomeni trajno uničenje vrtin. Iran bi tako lahko pridelal 350.000 sodčkov manj, kar bi na letnem nivoju pomenilo izgubo okoli 10 milijard USD.

Iranska taktika

Iran intenzivno kupuje kitajske sisteme zemlja-zrak in protiladijske rakete, kar pomeni pripravo na nadaljevanje vojne. ZDA in Izrael sta v začetni fazi vojne uničila skoraj vse kitajske raketne sisteme in baterije, vendar ima Iran omejene kapacitete lastne proizvodnje, zato kupuje tudi končne izdelke. Iran je v 8 milijardnem poslu sicer dobil tudi komponente, kemične elemente in gorivo za izdelavo lastnih raket in raketnih sistemov. Iran še vedno omejeno izdeluje samomorilske drone, ki bodo predstavljali nevarnost koalicijskim ladjam. Iranci še vedno niso našli rešitve za izraelsko protiraketno obrambo, saj je le majhen del iranskih raket in dronov penetriral Arrow 2/3, Iron Dome in David's Sling.

Glede na popolno uničenje iranske mornarice lahko predvidevamo, da se bo ta usmerila na samomorilska plovila, protiladijske rakete in obrežne mobilne raketne sisteme, ki se lahko hitro transportirajo v skrivališča ali podzemne tunele. Zanašali se bodo na serijo manjših napadov in upali, da bo vsaj eden tako poškodoval eno izmed ameriških vojaških ladij, da se bo javno mnenje v ZDA obrnilo proti vojni. Iran ima sicer veliko težavo s pomorskim poveljevanjem, kar se je izkazalo že v marcu, kjer mornarica ni delovala skupaj s kopensko vojsko, niti med seboj. Komunikacije so bile tako slabe in tako slabo kriptirane, da so ZDA brez težav vdirale v iranske komunikacijske sisteme, ti so pa ostali še brez radarjev. Za iransko mornarico bo največja težava medsebojna komunikacija in koordinacija.

Iran ima veliko težavo s pomorskim poveljevanjem.

Najbolj se bo Iran zanašal na zaveznike, Hutije, iraške milice v Iraku, kot recimo Kataib Hezbolah in Hezbolah v Libanonu, ki lahko več škode povzroči Izraelu kot Iran. Toda Hutiji zaenkrat še niso resno vstopili v spopad z izjemo težkih besed in javnih shodov. Hutiji se sicer zavedajo, da bo napad na ameriško mornarico ali izstrelitev balističnih raket proti Izraelu pomenil izjemno močan odziv koalicije in zelo verjetno uničenje velikega dela pristanišč in infrastrukture. Glede na to, da Savdska Arabija intenzivno oborožuje Adensko koalicijo, bi morebitna šibkost Hutijev vzpodbudila vključitev južnih sil, kar bi predstavljalo neposredno nevarnost ozemlju Hutijev. Kako se bodo odzvali, bo jasno v prihodnjih dneh.

Kdaj bo iranski odziv

Prvi odzivi Irana bodo vidni kmalu. Iranu je jasno, da ne more tolerirati blokade Hormuške ožine niti na srednji rok. Prihodki Irana bodo v tem primeru padli na minimum, kar bo povzročilo ne le nezmožnost nakupa opreme, ampak dvom zaveznic, da je Iran sposoben preživeti. Tudi Kitajska je odvisna od iranskih energentov, ki ne le predstavljajo velik odstotek uvoza, ampak vplivajo na cene nafte in plina. Kitajska se že tako spopada s subvencioniranjem izvoza zaradi rastočih cen doma, slabega povpraševanja in večanja deficita, zato si ne želi še visoke rasti inflacije.

Ali se bo Iran odzval s sprejetjem ameriških pogojev ali z vojaškim odzivom, bomo videli. V luči dejstva, da je velik del najbolj sposobnih generalov IRGC mrtev, se poraja še vprašanje o usposobljenosti tistih, ki so ostali. Invaliden voditelj, ki se skriva pod zemljo, pa tudi ne vzbuja zaupanja med domačim prebivalstvom, ne glede na to, ali podpirajo režim ali ne. ZDA dobro vedo, da so Iran potisnili v kot in da bo moral reagirati. Ali bo reagiral z oljčno vejico ali s spopadom, pa bomo kmalu videli.