Iran napadel Izrael, ta vrača udarec. Kako bo odgovoril Trump?

Iran je v nedeljo zvečer začel izvajati nove napade na Izrael. Izstreljenih je bilo 11 balističnih raket, napadi pa so bili odgovor na izraelske napade na cilje Hezbolaha v Libanonu. Izrael je kot odgovor nad iranske cilje poslal rakete ter sporočil, da bo napadel še več ciljev, če bo Iran nadaljeval agresijo proti Izraelu.

Donald Trump je med čakanjem na iransko ponudbo okaral Izrael in ga pozval, naj umiri napade, sicer bo podpis sporazuma med ZDA in Iranom propadel. Za Iran so posredovali še hutijevci, ki so nad Izrael poslali dve balistični raketi.

Prvi iranski napadi že 3. junija

Iran je prve napade proti Bahrajnu in Kuvajtu sprožil že 3. junija, eden izmed ciljev je bilo kuvajtsko mednarodno letališče. S šahedom-136 so ranili 63 ljudi in ubili eno osebo, kar je največji napad na civilno infrastrukturo v Kuvajtu po sklenitvi začasnega premirja. ZDA so na kratko odgovorile z raketiranjem na otok Kešm, eksplozije pa so bile tudi na otoku Harg. Iran je 6. junija ponovno raketiral Kuvajt in Bahrajn kot maščevanje za ameriško posredovanje na Kešmu in Hargu. Ena izmed iranskih raket je skoraj zadela poveljstvo ameriške Pete flote v Bahrajnu, ZDA, Iran, zalivske države pa so si izmenjali več protestnih not in eden na drugega opozarjali pred posledicami.

Iranske provokacije med pogajanji z ZDA niso nove, to se je namreč dogajalo že med podpisovanjem jedrskega sporazuma JCPOA z Iranom. Med pogajanji je Iran preko Hezbolaha sprožil več raketnih napadov na Izrael; v Siriji je bil aktivno vojaško vpleten ter začel vojno v Jemnu. Enako kot danes pričakuje Trump, je nekdanji ameriški predsednik Obama takrat pričakoval, da se bo Iran umiril in prenehal agresijo. Iran je naredil ravno obratno in se do zob oborožil ter sprožil več spopadov, tudi tistega 7. oktobra, ki je pripeljal do vojne v Gazi.

Iran testira Trumpa

Iran na takšen način testira reakcije Trumpa in ugotavlja, ali bo odgovoril ali ne. Iran se namreč dobro zaveda ameriških vmesnih volitev, kjer Trump lahko izgubi večino v Ameriškem senatu. Enako se dobro zaveda prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, kar je motivacija, da Trump predčasno zaključi vojno. Iran zato dobro ve, da dlje kot vleče celoten konflikt, bolj bo Trump popuščal pri pogajanjih z Iranom.

Tako je teokratski režim že ugotovil, da Trump ne želi ponovne eskalacije vojne in je pripravljen dopuščati iranske kršitve premirja. Zato lahko pričakujemo vedno več kršitev premirja z iranske strani, ki istočasno zahteva več ugodnosti iz mirovnega sporazuma, medtem ko ga Kitajska in Rusija oborožujeta z logistiko preko Pakistana. Manj kot bodo ZDA odgovarjale na iranske provokacije, več napadov lahko pričakujemo iz Irana.

Toda Izrael je že druga zgodba

Libanonski predsednik Joseph Anoun je zato 6. junija pozval Iran, naj se ne vmešava v libanonske notranje zadeve. Z vključitvijo Hezbolaha v pogajanjih z ZDA je Iran prestopil meje dobrih odnosov med državama, zato je Anoun Iran obtožil žrtvovanja Libanoncev in libanonskih mest za ozke iranske geopolitične cilje. Prvič se je zgodilo, da je libanonski predsednik Iranu jasno povedal, da Libanon ni iranska kolonija.

Hezbolah je isti dan začel obstreljevati Izrael, ta pa je potem 7. junija odgovoril z raketiranjem bejrutske soseske Dahija. Ta soseska je bejrutska enklava Hezbolaha in njegovih raketnih instalacij, iz katere pogosto ciljajo Izrael. Še isti dan je nato tiskovni predstavnik iranskega parlamenta Ebrahim Rezaei izjavil, da bo Iran pripravil odločilen in boleč odgovor na napade sionističnega režima na Dahijo. Povedal je, da bodo stekle pse disciplinirali in jih postavili tja, kjer jim je mesto. Pozval je, naj gledajo v nebo nad okupirano zemljo. Iran je nato začel raketirati Izrael z balističnimi raketami.

Izrael ni v enakem položaju kot ZDA

Trump je takoj pozval Izrael, naj ne odgovori, ker naj bi izraelske reakcije ogrozile sporazum med ZDA in Iranom. Toda Izrael ni v enakem razmerju do Irana kot ZDA, saj ga Iran ogroža neposredno in preko svojih milic, kot so na primer Hezbolah in hutijevci. Iranske rakete letijo neposredno nad civilnimi cilji, kar pomeni, da bi bilo v Izraelu brez železne kupole veliko civilnih žrtev.

Izrael je ekstencialno odvisen od lastne obrambe, zgodovinske izkušnje pa so državo naučile, da se lahko zanesejo izključno samo nase. Zanje niti ne obstaja možnost, da na vojaške napade ne bi vojaško odgovorili, kajti napake jih lahko stanejo veliko življenj. Ne le to, celoten obstoj države je odvisen od njihove obrambe. Zato bodo naravnost smešne Trumpove izjave o tem, kako upa, da Izrael ne bo reagiral, ker rakete niso naredile škode, padle vedno na neplodna tla. Izrael bo vedno reagiral, ker mora reagirati, če želi preživeti.

Iranske rakete letijo neposredno nad civilnimi cilji, kar pomeni, da bi bilo v Izraelu brez železne kupole veliko civilnih žrtev.

Zato je Izrael odgovoril z raketami, ki so zadele vojaške in ekonomske cilje Irana. Zadetih je bilo več raketnih sistemov zemlja-zemlja in sistemov zemlja-zrak v Kermanšahu, Horamabadu, Urmiji in Nadžaf Abadu, uničen je bil tudi del petrokemičnega kompleksa Karoun in Salman Farsi v Mahšahru. Potem so nad Izrael poslali balistično raketo, ki je zadela v prazno, še hutijevci. Poslali naj bi le eno raketo, razlog pa je verjetno majhen arzenal 25 balističnih raket v Jemnu.

Tiskovni predstavnik Islamske republikanske garde (IRGC) je popoldan preko komunikacijskega kanala Hatam sporočil, da so zaključili operacijo proti Izraelu, vendar poudarjajo, da se bo ta nadaljevala, če bo Izrael še naprej izvajal operacije proti Hezbolahu. Toda v primeru Hezbolahovih operacij proti izraelskemu ozemlju bo Izrael vsekakor reagiral, zato je vprašanje, kaj bo storil Iran.

Kaj bo s premirjem in sporazumom

Trump je s prekinitvijo operacije Epski bes dal možnost Iranu, da se ponovno oboroži, kar je vidno že z raketnih izstrelišč, ki jih je danes za napade na Izrael uporabil Iran. Ti so bili v veliki meri poškodovani ali uničeni, a jih je Iran verjetno usposobil s kitajsko in rusko pomočjo. Pakistan je danes celo uradno sporočil, da sta se ZDA in Iran praktično že vse dogovorila, kar je Iran sicer zanikal. Še vedno ni jasno, kakšne informacije daje Pakistan Iranu in kakšne ZDA. Pakistan je sicer znan po svoji dvojni vlogi in je ZDA že večkrat lagal, na primer o terorizmu, bin Ladnu in Talibanih.

Upoštevati je treba tudi Savdsko Arabijo, ki ima s Pakistanom urejen obrambni sporazum, zato ima težo pri pogajanjih tudi ta država. Ne bi bilo nenavadno, če so Savdijci pritiskali na Trumpa, da se začne pogajati z Iranom preko Pakistana. Tukaj se vidijo tudi razlike, saj imajo Združeni arabski emirati in Bahrajn bistveno tršo držo proti Iranu kot Savdska Arabija. Vsekakor pa sporazuma ne more biti brez strinjanja Izraela, ki bo ne glede na podpisane določbe vedno reagiral v svojo obrambo, če bo sumil, da iranski režim ponovno pripravlja ali neposredni napad ali napad preko regionalnih proksijev. Trump bo sicer moral spoznati, da je pogajanje z iranskim režimom polno pasti in da ima ta država zgodovino akutnega kršenja meddržavnih pogodb in sporazumov.

Iran ni tako močan, kot se prikazuje

V iranskih državnih medijih in občilih lahko opazujemo, da režim sam javno priznava hudo ekonomsko situacijo in vojaške izgube. Več javnih osebnosti in politikov je pozvalo Irance k razumevanju in zategovanju pasu. Toda zastavlja se vprašanje, kako bodo Iranci reagirali na režimska poročila o 'velikem satanu'. Ne glede na podporo v Teheranu med sinočnjim raketiranjem Izraela, ko so režimski podporniki poplesavali po nekaj iranskih trgih, večina Irancev ve, da gre za režimsko folkloro, najsi gre za podpornike ali nasprotnike režima.

Zato se poraja vprašanje, koliko časa bo režim lahko peljal isto zgodbo naprej in kdaj bo nastopil trenutek, ko se je bodo prenajedli tudi podporniki režima. Prav tako ni jasno, kako močan je iranski raketni arzenal. Zadnja raketna akcija se je končala relativno hitro, vsekakor pa za končanje ni bil razlog Trumpov poziv. Zelo verjetno je bil velik del iranskega arzenala v marcu uničen.

V iranskih državnih medijih in občilih lahko opazujemo, da režim sam javno priznava hudo ekonomsko situacijo in vojaške izgube.

Iranu blokada Hormuške ožine ni šla po načrtih

Iran je od iranske blokade Hormuške ožine pričakoval več, najmanj ceno okoli 200 ameriških dolarjev na sodček, kot je bilo to v zadnji krizi in med svetovno ekonomsko krizo. Prav ta blokada je eden izmed stebrov obrambe Irana, ki sega v čas 90. let 20. stoletja. Toda Iran ni dosegel ničesar od omenjenega, prav tako pa zaradi ameriške blokade prodaja nafte ne steče.

Vso pomoč, ki jo prejemajo od Kitajske, bodo nekoč morali vrniti po zelo visokih cenah, kar pomeni popust okoli 20 ameriških dolarjev na sodček nafte za Kitajsko. To pomeni, da se bodo iranske ekonomske težave nadaljevale tudi po končanju sovražnosti, kajti niti 'hormuška cestnina' ne bo dovolj za popolnitev proračuna, če jim bo ta shema pravzaprav uspela, kot so si jo zamislili. Če upoštevamo še dejstvo, da prodaja nafte v zalivskih državah raste – državno podjetje ADNOC iz ZAE je pravkar objavilo razpis za nakup 14 milijonov sodčkov nafte – kaže, da gre nafta iz zaliva z ameriško pomočjo in v majhnih tankerjih z izklopljenim radarskim sistemom AIS.

Slaba ekonomska situacija in študentski protesti se nadaljujejo

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Kaja Kallas je prav danes napovedala nove evropske sankcije proti Iranu. Te so odgovor na iransko zaprtje Hormuške ožine, prizadele pa bodo celotno iransko gospodarstvo. Iran se namreč že zdaj bojuje s podivjano inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. V nekaterih predelih, kot na primer Zahedanu, nimajo vode že 21 dni. Prebivalci v več delih Irana se sprašujejo, zakaj režim investira v rakete in pošilja denar šiitskim milicam po drugih državah, medtem ko doma ne obnovi osnovne infrastrukture.

Prav tako se po Iranu začenjajo novi protesti, predvsem študentov. Gre za proteste proti slabim ekonomskim razmeram in režimskemu nasilju. Izburhnili so v vseh večjih mestih, od Isfahana, Teherana vse do Koma. Protestnike jezi tudi nasilje režimskega represivnega aparata, ki je po januarskem pokolu nekaj desettisoč protestnikov začel pospešene eksekucije opozicije. Režim si torej ne prizadeva, da bi ljudstvo pridobil na svojo stran, ampak s še večjim zategovanjem zanke odvrača vedno več ljudi.

Podpornike režima pa je razbesnelo še dejstvo, da je namesto sistema teokratske republike, kjer vladajo veliki ajatole, torej posvečeni od boga, zdaj vodenje nadomestil monarhični sistem vladavine, torej prenos žezla z očeta na sina. To pa v vsem svojem bistvu ruši iransko teokracijo.

Trumpov sporazum

Kakšen bo Trumpov sporazum, ne ve še nihče, ker zaenkrat nimamo podrobnosti oziroma niti ne vemo, o čem natanko naj bi se strinjali, če verjamemo Pakistanu. Potem pridemo še do vprašanja, ali bo Iran sporazum upošteval, kajti izkušnje kažejo, da je njegova taktika kupovanje časa, sporazume pa krši. Toda če bo sporazum podpisan, vemo, da bo Izrael vedno odgovarjal na iranske napade in napade njegovih terorističnih milic. Upoštevati moramo še zalivske države, ki so z Iranom dokončno izgubile potrpljenje. Vemo, da v prihodnosti napovedujejo ostrejše reakcije. In na koncu – če sporazum ne bo imel mehanizmov za nadzor in implementacijo, potem bo to le še en nedelujoč JCPOA.