Pri interventnem zakonu jih najbolj skrbi lasten žep

»Ne nasprotujemo svobodi izražanja, kritiki oblasti, protestom ali civilnodružbenem delovanju. Nasprotujemo pa temu, da se z javnimi sredstvi neposredno ali posredno podpirajo ravnanja, ki presegajo meje demokratične kritike in lahko pomenijo pritisk na poslance pri izvrševanju njihove ustavne funkcije,« je poudarila poslanka Resnice Katja Kokot, ki je v DZ vložila zahtevo za ukrepanje zaradi poimenskega targetiranja poslancev, varnostno oceno, zaščito poslancev in preverbo financiranja Inštituta Danes je nov dan. Opozorila je tudi na podatek z Erarja, ki kaže, da je omenjeni inštitut v štirih letih od države prejel skoraj 700.000 evrov. Iz te številke lahko razberemo tudi razlog, zakaj so v levem taboru na okopih, še preden se je nova vlada sploh sestavila.

V sredo je Jaša Jenull (Glas ljudstva) sklical tiskovno konferenco, ki je bila namenjena strašenju pred nedavno sprejetim interventnim zakonom. Pričakovano so se pridružili pobudi sindikatov za razpis referenduma proti dotičnem zakonu. Pojasnili so, da razvoja države ne želijo prepustiti tistim, ki pod besedo razvoj razumejo davčna darila najbogatejšim, osiromašenje javnih dejavnosti in privatizacijo skupnega dobrega. Po njihovem mnenju je to zakon ne za razvoj, ampak za razkroj socialne države, ki državo obrača od solidarnosti.

Kot sindikati so tudi oni opozorili, da je bil zakon sprejet čez noč, brez dialoga s socialnimi partnerji. O tem, kako je bilo s socialnimi partnerji, smo že pisali. Opozorili so, da ta zakon pomeni eno milijardo manj za državo. Za vitko državo, ki je po njihovih besedah zato tudi šibka. Po njihovo naj bi šlo za prelivanje denarja od najsiromašnejših k najbogatejšimi. 

Levičarski ekstremist Muki je, kot v času UDBE, sredi Ljubljane bral spisek ljudi (poslancev Resnice in Demokratov), nad katerimi je treba vršiti pritisk!@policija_si pic.twitter.com/SXRqQULJva

— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) May 13, 2026

Filip Dobranić (Danes je nov dan) je ocenil, da je bil zakon sprejet brez razmisleka in javne razprave. V DZ je bil vložen 10. aprila, zdaj pa je že sprejet – čeprav obravnava zelo širok nabor tem. Podpornikom zakona je očital, da ponavljajo ves čas iste floskule, namesto da bi državljanom pojasnili, zakaj jim bo zakon koristil, pa uporabljajo argument moči. Po njegovih besedah posledic, ki jih obljubljajo podporniki zakona, ne bo.

Napovedal je, da bodo v začetku naslednjega tedna vložili podpise za referendum, a s tem stvar še ni zaključena. Na plenarni seji bodo nato poslanke in poslanci odločili, ali je ta referendum sprejemljiv ali ne. »47 ljudi, ki so ta zakon sprejeli, imajo ime in priimek – to niso neke čudne institucije, na katere ne morete vplivati,« je dejal Dobranić in dodal, da bodo verjetno rekli, da ljudje nimajo pravice, da odločajo na referendumu.

Nato je poimensko naštel poslance in poslanke Resnice ter javnost opozoril, naj bo pazljiva, kako bodo glasovali. »Že danes začnite pritiskati na njih,« je pozval in zatem poimensko naštel še poslance Demokratov. »To so morda ljudje, ki bodo preprečili, da boste glasovali na referendumu,« je zagrozil in ponovno pozval k pritiskom. Spomnil je, da je poslancev le 47, na drugi strani pa je dva milijona ljudi.

»Včeraj je skrajna levica končno snela svoje rokavice. Tip, ki ga kličejo Muki, je sredi Ljubljane javno našteval imena naših poslancev, tudi moje, in ob tem pozival javnost, naj pritiskajo na nas ... Ogabni ste. Dno od dna,« je zapisala poslanka Resnice Katja Kokot in dodala podatek z Erarja – inštitut Danes je nov dan, je v štirih letih od države prejel skoraj 700.000 evrov. »Živ dokaz, da gre za vojsko levih, plačanih iz proračuna. Takšne paravojaške milice je potrebno prepovedati z zakonom. Bi se radi ukvarjali s politiko? Nobenega problema, kandidirajte na volitvah. Aja, volitve so mimo. Ljudje so povedali svoje. S tem, ko pozivate k pritiskanju in nadzorovanju voljenih poslancev DZ, pa dejansko grobo ovirate demokratične procese,« je zapisala.

Katja Kokot je posledično vložila zahtevo za ukrepanje zaradi poimenskega targetiranja poslancev, varnostno oceno, zaščito poslancev in preverbo financiranja inštituta Danes je nov dan. »Ne gre več zgolj za splošno politično kritiko ali izražanje nestrinjanja, temveč za javno izpostavljanje točno določenih poslancev in poziv množici, naj nanje izvaja pritisk,« je zapisala in opozorila, da takšno ravnanje lahko vodi v nadlegovanje, grožnje, zasledovanje, pritiske na družinske člane ali druga varnostna tveganja.

V zahtevi je med drugim prosila predsednika DZ, da se o dogodku obvesti pristojne varnostne organe in policijo ter zahteva, da se dogodek ustrezno preveri. Glede inštituta Danes je nov dan je prosila, naj DZ od pristojnih organov zahteva preverbo, ali osebe oz. projekti prejemajo kakršna koli državna sredstva. »Menimo, da organizacije, ki prejemajo javna sredstva, ne smejo sodelovati pri ravnanjih, ki poimensko izpostavljajo poslance, spodbujajo pritisk nanje ali ustvarjajo varnostno tveganje za izvoljene predstavnike ljudstva,« je izpostavila. Predlagala je tudi, da se – v primeru, če obstaja pravna podlaga – začasno ustavi vsakršno financiranje inštituta.

Za politični prostor v Sloveniji je precej značilno, da se ob menjavi oblasti hitro odpre tudi boj za vpliv nad proračunskimi prioritetami – pri čemer so odzivi pogosto najglasnejši prav tam, kjer obstaja bojazen, da bi se tok javnega denarja spremenil. Ob vsakem prihodu desnosredinske vlade se v delu nevladnega oz. aktivističnega prostora ponovi podoben vzorec: organizacije, ki so bile v času leve vlade vključene v različne javno financirane projekte ali razpise, začnejo opozarjati pred »razgradnjo države«, »napadom na socialo« in »politikah za najbogatejše«.

Kritiki opozarjajo, da pri teh odzivih ne gre zgolj za ideološko nasprotovanje, ampak tudi oz. predvsem za strah pred spremembo prioritet pri razdeljevanju javnega denarja. Ne gre za kritiko interventnega zakona, ker bi se bali, da bo prinesel slabše razmere za ljudi – vitkejša država in nižji davki jih skrbijo predvsem zaradi lastnega žepa.