Sistemska kršitev volilnega zakona še pred volitvami

Volitve v državni zbor bodo v nedeljo, 22. marca, a dogajanje v zvezi z njihovo izvedbo že zdaj odpira resna vprašanja o zakonitosti in integriteti volilnega postopka. Komaj smo namreč vstopili v volilno kampanjo, pa je v Ljubljani že zaznati sistemsko kršenje volilne zakonodaje. Na nepravilnosti je prvi opozoril novinar Peter Jančič, ki je razkril, da so okrajne volilne komisije v prestolnici sprejele odločitev, ki je v očitnem nasprotju z zakonom.

Volišče zunaj okraja – v nasprotju z zakonom

Zakon o volitvah v državni zbor v 69. členu jasno določa, da se mora predčasno glasovanje izvajati na posebnem volišču na območju volilnega okraja. Kljub temu so se okrajne volilne komisije v Ljubljani in okolici odločile, da bodo predčasna volišča združile v dvorani Stožice.

Takšna odločitev pomeni, da bodo volivci iz krajev, kot so Velike Lašče, Horjul ali Vodice, prisiljeni glasovati izven svojega volilnega okraja, kar zakon izrecno prepoveduje. Ne gre torej za tehnično podrobnost, temveč za jasno kršitev zakona – in to še preden se je volilni proces sploh začel.

Enotni sklepi, sprejeti isti dan

Kot izhaja iz dokumentacije Državne volilne komisije (DVK), je kar 13 okrajnih volilnih komisij 19. januarja sprejelo vsebinsko enake sklepe o selitvi predčasnih volišč v Stožice. Takšna usklajenost odpira vprašanje, ali gre zgolj za naključje ali za dogovor na višji ravni.

Z odločitvijo naj se ne bi strinjal niti vrh DVK, saj je komisije pozval k ponovnemu razmisleku – tako zaradi nezakonitosti kot tudi zaradi izjemno visoke cene.

Cena 'lagodnosti': do 150.000 evrov

Dvorana Stožice je v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković. Sam najem prostorov naj bi stal 120.000 evrov, skupaj z drugimi stroški pa se končni znesek približuje 150.000 evrom.

Razlog za takšno odločitev naj bi bil v pomanjkanju lastnih prostorov okrajnih volilnih komisij ter večji 'lagodnosti' za izvajalce volitev. Cena te lagodnosti pa je visoka: kršitev zakona, slabša dostopnost za volivce in velik finančni izdatek – vse to še pred začetkom volitev.

Kdo je sprejel odločitev?

Po podatkih DVK okrajne volilne komisije vodijo sodnice in sodniki. Med predsedniki komisij, ki so sodelovale pri sprejemu teh sklepov, so: Barbara Žužek Javornik, Magda Teppey, Nadija Kardelj, Lidija Leskošek, Nina Drozdek Draganić, Matjaž Voglar, Maja Jurak, Marjutka Paškulin, Marjeta Švab Širok, Vesna Drvarič, Dragan Trivič, Andreja Sedej Grčar, Andreja Simsič in Deja Kozjek.

V enem primeru (Vič Rudnik 2) je sklep podpisal podpredsednik Rok Janez Šteblaj, domnevno zaradi odsotnosti predsednice.

Ali so vsi navedeni predsedniki tudi dejansko odločali, uradno še ni potrjeno. Jančič je DVK zaprosil za pojasnilo, kdo so podpisniki nezakonitih sklepov, a odgovora sprva ni prejel. Po zagotovilih iz DVK naj bi bil odgovor že poslan, vendar ga ni bilo mogoče najti niti med nezaželeno pošto. Obljubljeno je bilo ponovno pošiljanje.

Nepravilnosti tudi pri glasovanju iz tujine

Ob tem se nadaljuje še ena sistemska težava: pošiljanje praznih glasovnic v tujino. Zaradi zakonske ureditve, ki omogoča zelo pozno vlaganje kandidatur, država volivcem v tujini pošilja prazne glasovnice, saj imena kandidatov še niso znana.

Letos je bilo v tujino poslanih 114.054 praznih glasovnic, od tega so bile dodatne glasovnice tudi za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti. Le majhen del teh glasovnic se pravočasno vrne v Slovenijo. Leta 2018 število glasov iz tujine sicer ni vplivalo na razmerje sedežev, je pa spremenilo, kateri kandidati so bili izvoljeni.

Kršitev ni nova, je pa vedno večja

Kot opozarja Jančič, kršenje 69. člena zakona ni povsem nova praksa, saj se je prvič pojavilo v času epidemije. Tokrat pa ne gre več za izjemo, temveč za razširjeno in sistemsko ravnanje, omejeno izključno na območje Ljubljane – in to v fazi, ko volilni postopek še niti ni zares stekel.

Vprašanje, ki ostaja odprto, je jasno: če se zakon krši že pred začetkom volitev, kakšna bo verodostojnost celotnega volilnega procesa?